Jedro

1. Za odločitev, da je loterijski zadetek skupno premoženje pravdnih strank, so odločilne ugotovitve, da je toženec redno igral loto in srečke kupoval s svojim zaslužkom, torej s skupnimi sredstvi. Izvor premoženja, čeprav posreden, so z delom pridobljena sredstva.

2. Prisojen je tolarski znesek, vendar vezan na vrednost zneska 11.500 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Do trenutka konverzije tega zneska v tolarsko vrednost, to je do plačila, je treba tožničino terjatev obrestovati kot terjatev v tuji valuti. Zato zamudne obresti po zakonu o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. RS št. 14/92 in 13/93), ki vsebuje tudi valorizacijsko stopnjo v višini stopnje rasti cen na drobno v preteklem mesecu, v tem primeru niso utemeljene. Obrestne mere za obresti, ki so izražene v tuji valuti, ne določa noben predpis. Pravno praznino je sodna praksa zapolnila z analogijo s predpisi, ki veljajo za pogodbeno obrestno mero (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča VS RS z dne 22. in 23.6.1993 - Poročilo o sodni praksi I/93). Za pogodbene obresti, kadar so dogovorjene, ni pa določena obrestna mera, določa novela zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 39/85)v 4. čl, ki spreminja tretji odstavek 399.čl., da velja med posamezniki obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled.

Izrek

Reviziji se deloma ugodi in se sodbi sodišča druge in prve stopnje spremenita v izreku o obrestni meri zamudnih obresti na tolarsko protivrednost 11.500 DEM tako, da mora toženec plačati tožnici zamudne obresti po obrestni meri, ki jih v kraju izpolnitve priznavajo banke za hranilne vloge v DEM na vpogled.

V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spada v skupno premoženje pravdnih strank tudi osebni avtomobil R 4 letnik 1990 ter znesek 35.000 DEM in da sta pravdni stranki solastnika na skupnem premoženju vsak do polovice. Tožencu je naložilo plačilo tolarske pritivrednosti zneska 11.500 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila ter zakonite zamudne obresti od 8.4.1992 dalje do plačila. Višji zahtevek je zavrnilo in tožencu naložilo še plačilo pravdnih stroškov.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in v izpodbijanih delih potrdilo sodbo prve stopnje. Obe sodišči sta ugotovili, da je bil avtomobil R 4 kupljen v času trajanja zakonske skupnosti pravdnih strank. Prejšnji avto, katerega izkupiček je bil porabljen za nakup spornega avtomobila, je bil nabavljen deloma z denarjem, ki ga je toženčev oče podaril obema strankama. Kolikor si je toženec izposodil za nakup novega avtomobila, je to vrnil od svojih osebnih dohodkov, torej iz skupnega premoženja. Loterijski dobitek pa je skupen zato, ker je bila srečka nabavljena z denarjem od toženčevih osebnih dohodkov. Toženec je ves čas zakona kupoval srečke za loto iz skupnega denarja in je prejšnje, sicer manjše, dobitke štel za skupne. Zato je tudi ta dobitek skupno premoženje strank.

Proti tej sodbi vlaga toženec revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbija ugotovitev, da je bil sporni avtomobil v celoti pridobljen v času trajanja zakonske zveze. Enako velja za znesek 35.000 DEM. Glede obresti od zneska 11.500 navaja, da bi lahko začele teči šele od trenutka pretvorbe deviznega zneska v tolarski in da za devizne terjatve ne more veljati obrestna mera po zakonu o obrestni meri zamudnih obresti.

Tožnica na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija je utemeljena samo, kolikor je izrek o zamudnih obrestih na prisojeni znesek premalo določen, sicer pa ni utemeljena.

Ugotovitve o tem, s katerimi sredstvi je bil kupljen sporni avtomobil, se nanašajo na dejansko stanje in jih zato revizijsko sodišče ne more znova presojati ( 3. odst. 385.čl. ZPP).

Odločitev, da je loterijski dobitek skupno premoženje pravdnih strank, je v tem primeru pravno pravilen. Odločilne so ugotovitve, da je toženec redno igral loto in srečke kupoval s svojim zaslužkom, torej s skupnimi sredstvi. Prejšnje dobitke je štel kot skupno premoženje, saj sta jih s tožnico porabila za skupne nakupe. Podlaga za sporni dobitek je bil nakup srečke s skupnim denarjem. Izvor tega premoženja, čeprav posreden, so z delom pridobljena sredstva. To je razlog, da je tudi sporni dobitek skupno premoženje zakoncev.

Kar zadeva obrestno mero zmudnih obresti od prisojenega zneska so toženčeve revizijske navedbe utemeljene. Prisojen je sicer tolarski znesek, vendar vezan na vrednost zneska 11.500 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Do trenutka konverzije tega zneska v tolarsko vrednost, to je do plačila, je treba tožničino terjatev obrestovati kot terjatev v tuji valuti. Zato zamudne obresti po zakonu o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. RS št. 14/92 in 13/93), ki vsebuje tudi valorizacijsko stopnjo v višini stopnje rasti cen na drobno v preteklem mesecu, v tem primeru niso utemeljene. Obrestne mere za obresti, ki so izražene v tuji valuti, ne določa noben predpis. Pravno praznino je sodna praksa zapolnila z analogijo s predpisi, ki veljajo za pogodbeno obrestno mero (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča VS RS z dne 22. in 23.6.1993 - Poročilo o sodni praksi I/93). Za pogodbene obresti, kadar so dogovorjene, ni pa določena obrestna mera, določa novela zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 39/85)v 4. čl, ki spreminja tretji odstavek 399.čl., da velja med posamezniki obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled. Taka obrestna mera velja tudi za sporno terjatev. Izrek prvostopne sodbe ni dovolj jasen in ga je mogoče razumeti tudi tako, kot ga razlaga toženec v reviziji. Zato je revizijsko sodišče, da bi odpravilo nejasnost, v tem obsegu ugodilo toženčevi reviziji in izrek o obrestni meri zamudnih obresti dopolnilo tako, kot je navedeno v izreku te sodbe. Revizijsko sodišče je ugodilo reviziji in spremenilo izpodbijani sodbi na podlagi določbe 1. odst. 395.čl. ZPP. Izrek o zavrnitvi preostalega dela revizije pa temelji na 393.čl. ZPP.

O stroških revizijskega postopka revizijsko sodišče ni odločalo, ker toženec revizijskih stroškov ni uveljavljal.