Jedro

Tožnikovi mesečni prejemki ne presegajo dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka in na dan vložitve predloga za taksno oprostitev ni imel premoženja, ki bi ga dosegalo ali presegalo 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugodi predlogu z dne 18. 1. 2022 in se tožečo stranko oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 19. 10. 2021 ter plačilni nalog III P 452/2020 z dne 5. 1. 2022 za plačilo 3.555 EUR sodne takse razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 3.555 EUR, ker je ugotovilo, da je imel na dan vložitve pritožbe na transakcijskem računu 35.342,82 EUR.

2. Tožnik se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. Trdi, da denar, ki ga je imel na dan vložitve pritožbe na transakcijskem računu, ni bil v celoti njegov. 26.100 EUR je premoženje A. A. in B. B., ki sta prejeli odškodnino zaradi protipravnega izbrisa, in ker nista živeli v Sloveniji, je njun odvetnik denar nakazal na tožnikov transakcijski račun. Prilaga odločbi Upravne enote o upravičenosti B. B. in A. A. do denarne odškodnine, potrdilo – seznam nakazil na transakcijski račun in potrdilo banke o transakcijah. Ker je ob vložitvi predloga za oprostitev sodne takse izpolnjeval premoženjski kriterij po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1), ni podrobneje pojasnjeval zgodovine stanja na svojem transakcijskem računu in glede tega tudi ni prilagal dokazov; brez svoje krivde jih prilaga šele v pritožbenem postopku. Sodišče mu je kršilo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ter pravico do poštenega sojenja po 22. členu Ustave in 6. členu EKČP. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpisa prometa na računu tožnika, ki ga ima pri Banki d. d., izhaja, da je imel na dan vložitve predloga za taksno oprostitev za postopek s pritožbo na računu 9.636,82 EUR, iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje pa, da prejema povprečno mesečno pokojnino v višini 381,23 EUR, je lastnik starejšega avtomobila v vrednosti približno 2.500 EUR, drugega premoženja pa nima. To pomeni, da njegovi mesečni prejemki ne presegajo dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka in na dan vložitve predloga za taksno oprostitev ni imel premoženja, ki bi ga dosegalo ali presegalo 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre). Iz izpisa prometa na računu tožnika je razvidno, da je 12. 1. 2022 B. B. nakazal 26.000 EUR. S predložitvijo odločb Upravne enote o priznanju denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva in potrdilom banke o nakazilih na njegov račun pa je dokazal, da je bila odškodnina za izbris, ki je bila priznana A. A. in B. B., nakazana na tožnikov račun. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje tožnika v času odločanja prvostopenjskega sodišča o predlagani taksni oprostitvi, je tožnik izpolnjeval materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (ZBPP). To izhaja tudi iz odločbe Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 000/2021 z dne 3. 2. 2022, ki je v spisu: sodišče je tožniku 15. 2. 2022 odobrilo redno brezplačno pravno pomoč od 21. 12. 2021 dalje.

5. Skladno s šestim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči, v celoti oprosti plačila sodnih taks. Glede na to je višje sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugodilo njegovi prošnji za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).