Jedro

Obsojena ne more prepričati s trditvijo, da je prava neuka in nevešča oseba, ki ne pozna pravnih predpisov, kot to uvodoma izpostavlja v pritožbenih navedbah. Po poklicu je namreč policistka, ki je bila v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka 324. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zaposlena na Policijski postaji X. V primeru, kot je predmetni, ko torej obramba po zagovorniku ni obvezna, je stvar avtonomne presoje obdolžene, ali izbrani zagovornik svojo nalogo opravlja kakovostno in učinkovito, medtem ko sodišče zakonske podlage, da bi posegalo v zaupen odnos med obdolženo in pooblaščenim zagovornikom, nima.

Izrek

I. Pritožba obsojene A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeno A. A. se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje prošnjo obsojene A. A. za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo kot neutemeljeno. To je storilo s sklepom IV K 5674/2024 z dne 8. 4. 2024. 2. Tak sklep s pritožbo smiselno iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izpodbija obsojena, saj se s prvostopenjsko odločitvijo ne strinja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izvede nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Celostni pregled predmetne kazenske zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko obsojeni vrnitve v prejšnje stanje ni dovolilo. Sprejeto odločitev je tehtno in prepričljivo pojasnilo, s ponujenim jedrnatim razlogovanjem pa v celoti soglaša in ga v zaobid podvajanja dosledno povzema tudi pritožbeno sodišče, ki v zvezi s pritožbenim izvajanjem le še dodaja:

5. Sodba o kaznovalnem nalogu z dne 31. 1. 2024, katere sestavni del je tudi pravni pouk o dopustnosti ugovora v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka, je bila z drugopisom obtožnega predloga in predlogom za izdajo kaznovalnega naloga obsojeni vročena dne 2. 2. 2024, pooblaščenemu zagovorniku pa dne 13. 2. 2024. Pravnomočna sodba o kaznovalnem nalogu je bila obsojeni vročena dne 11. 3. 2024. Ker je rok za ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu prekluzivne narave in kot tak torej nepodaljšljiv, je pritožbeno polemiziranje o prekratkem roku ter izraženem pričakovanju omogočanja primernega roka, ki zajema najmanj 30 dni, odvečno in brez teže. Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka namreč procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje.

6. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v 89. členu resda izjemoma omogoča, da se lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, škodljive posledice zamude odpravijo z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje. Vendar pritožbeno sodišče opozarja, da gre za izjemo pravila o prekluzivnosti zakonskih rokov, torej jo je treba razlagati ozko. Ta institut, določen v korist posameznega obdolženega procesnega udeleženca, pride v poštev izključno za primer nastanka opravičljivih razlogov za zamudo na njegovi strani, ki pa v danem primeru niso izkazani.

7. Obsojena trdi, da je odvetnik ni seznanil z možnostjo ugovora, sama pa ga ni podala. Zavzame stališče, da kot prava neuka in nevešča oseba ne pozna pravnih predpisov, njenih pravic niti obveznosti. Glede na to, da v postopku izdaje kaznovalnega naloga ni bilo izvedenih temeljnih pravic obdolženca v kazenskem postopku, kot je javna neposredna ustna obravnava, na sodišče prve stopnje naslovi grajo kršitve Ustave Republike Slovenije in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Izrazi prepričanje, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati slabo zdravstveno stanje, ki je bilo posledica izgube zaposlitve in spletk na delovnem mestu. V zvezi s tem skozi pojasnjuje, da je bila v hudi psihični krizi in šoku, v stresu, psihično neprisotna in nesposobna zavedati se situacije. Ni bila zmožna razmišljati, presojati, niti odločati. Pravna pomoč, ki jo je zastopala, pa je ni seznanila z možnostmi niti s posledicami. Meni, da bi prvostopenjsko sodišče moralo zagotoviti obdolžencu, da postopek razume, kar pomeni, da je bilo dolžno izvesti neposredno ustno obravnavo.

8. Vendar nima prav. Najprej je pripomniti, da obsojena ne more prepričati s trditvijo, da je prava neuka in nevešča oseba, ki ne pozna pravnih predpisov, kot to uvodoma izpostavlja v pritožbenih navedbah. Po poklicu je namreč policistka, ki je bila v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka 324. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zaposlena na Policijski postaji X. 9. Prav tako obsojena ne more uspeti s posplošeno grajo dela dne 4. 1. 2024 pooblaščenega zagovornika. Zagovornik namreč ni stranka kazenskega postopka (prvi odstavek 16. člena ZKP), niti ni zastopnik storilke kaznivega dejanja. Je procesni subjekt, katerega procesna funkcija je samostojno, po lastni strokovni presoji, skrbeti za strokovno pomoč pooblastiteljici, tj. obsojeni. Za razmerje med zagovornikom in pooblastiteljico je značilno zaupanje navznoter in navzven, torej tudi v razmerju do sodišča. V primeru, kot je predmetni, ko torej obramba po zagovorniku ni obvezna, je stvar avtonomne presoje obdolžene, ali izbrani zagovornik svojo nalogo opravlja kakovostno in učinkovito, medtem ko sodišče zakonske podlage, da bi posegalo v zaupen odnos med obdolženo in pooblaščenim zagovornikom, nima (enako sodba VS RS I Ips 784/2015 z dne 19. 10. 2017).

10. Glede pritožbene graje, da bi prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati šibko zdravstveno stanje obsojene, iz točke 5 razlogov izpodbijanega sklepa izhaja zanesljiva in razumna ocena, da na podlagi predložene listinske dokumentacije ne gre zaključiti, da bi bilo zaradi njene bolezni duševno stanje v času ob prejemu sodbe in v teku roka za vložitev ugovora takšno, da se ne bi mogla uspešno braniti z vložitvijo ugovora zoper kaznovalni nalog.

11. Iz navedenih razlogov, in ker obsojena niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje, se odločitev prvostopenjskega sodišča tako pokaže kot pravilna, pritožba obsojene pa kot neutemeljena, zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

12. Odločba o oprostitvi plačila stroškov pritožbenega postopka je posledica ugotovljenih osebnih okoliščin na strani obsojene, povezanih z izgubo zaposlitve kot posredne posledice storitve obravnavanega kaznivega dejanja.