Jedro

Pravica do seznanitve je nujen predpogoj za uresničenje pravice do izjave (22. člen Ustave RS). Ker gre za pomembno procesno odločitev o ustavitvi izvršbe, mora dati sodišče možnost strankam, da se o procesnem gradivu (obvestilu organizacije za plačilni promet in po uradni dolžnosti opravljenem vpogledu v uradne evidence) izjavijo še pred izdajo sklepa o ustavitvi pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo na računu pri organizaciji za plačilni promet.

2.Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo sprejete odločitve, saj ni podalo nobene konkretne dejanske podlage. Kršilo je tudi njegovo pravico do izjave, saj mu ni bilo vročeno obvestilo organizacije za plačilni promet, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Opozarja, da morata biti izpolnjena tako pogoj iz drugega, kot tudi tretjega odstavka 141. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), da lahko po petem odstavku istega člena sodišče ustavi izvršbo. Sklep o izvršbi je bil izdan 1. 10. 2020, zato pogoj preteka enega leta še ni mogel nastopiti. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje ni zadostilo standardu jasne, izčrpne in razumljive obrazložitve, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, pri tem pa je tudi kršilo upnikovo pravico do izjave s tem, ko mu ni vročilo procesnega gradiva, ki je bilo podlaga sprejete odločitve (8. in 14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5.Odločitev o ustavitvi izvršbe je velikega pomena za upnikovo pravico do učinkovite izvršbe, zato mora biti podana obrazložitev, ki omogoča upniku, da jo lahko preveri in učinkovito napade s pravnim sredstvom. Sodišče prve stopnje je izdalo tipizirani sklep, ki pa ob golem sklicevanju na zakonska določila ne ponudi konkretizirane dejanske podlage sprejete odločitve.

6.V obrazložitvi ni pojasnjeno, katera organizacija in kdaj je podala obvestilo (individualizacija obvestila), na katerem temelji odločitev, pri čemer tudi ni navedena konkretna vsebina obvestila. Sodišče je le posplošeno navedlo, da realizacija sklepa ni mogoča, ne da bi bil naveden konkreten razlog. Določilo drugega odstavka 141. člena ZIZ namreč opredeljuje posebne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni: v trenutku prejema sklep o izvršbi na dolžnikovem računu ni rubljivih sredstev in tudi najmanj eno leto pred prejemom sklepa na dolžnikovem računu ni bilo nobenega priliva rubljivih sredstev oziroma sredstev v vezavi. Po pojasnjenem ne zadošča katerikoli razlog, da realizacija izvršbe ni mogoča. Le v primeru izpolnjenega nadaljnjega časovnega pogoja je ustavitev po petem odstavku istega člena zakonita.

7.Pri tem je temeljna obveznost sodišča, da omogoči strankam učinkovito možnost vplivanja na rezultat postopka s tem, da jih seznani s procesnim gradivom, torej tudi z navedenim obvestilom. Pravica do seznanitve je nujen predpogoj za uresničenje pravice do izjave (22. člen Ustave RS). Ker gre za pomembno procesno odločitev o ustavitvi izvršbe, mora dati sodišče možnost strankam, da se o procesnem gradivu (obvestilu organizacije za plačilni promet in po uradni dolžnosti opravljenem vpogledu v uradne evidence) izjavijo še pred izdajo sklepa o ustavitvi pred sodiščem prve stopnje.

V obravnavani zadevi pa sodišče prve stopnje ni vročilo strankam nobenega procesnega gradiva, na katerega je oprlo odločitev, niti hkrati z vročitvijo izpodbijanega sklepa.

8.V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vročiti strankam navedeno procesno gradivo, da se bosta lahko izjavili, nato pa bo v ponovni odločbi oblikovalo izčrpno in razumljivo obrazložitev v skladu s pojasnjenimi zahtevami.

9.Sodišče druge stopnje v odgovor na pritožbo še dodaja, da ni pravilno razumevanje upnika, da morata biti podana za ustavitev izvršbe kumulativno oba pogoja, da rubljivih predmetov ni leto pred in leto po prejemu sklepa o izvršbi. Četudi bi besedna razlaga petega odstavka 141. člena ZIZ lahko kazala na pravilnost takega razumevanja, pa namenska in sistemska razlaga dasta drugačen rezultat. Peti odstavek moramo razumeti v povezavi z ostalimi določili člena, kjer mora organizacija za plačilni promet obvestiti sodišče posebej, ko rubljivih sredstev že ni eno leto na računu pred prejemom sklepa o izvršbi (drugi odstavek), posebej pa v situaciji, ko leto po prejemu sklepa o izvršbi ni rubljivih sredstev (tretji odstavek). Sistemsko gre za dve različni situaciji, v vsaki posebej pa mora biti dano obvestilo sodišču. Namen torej ni čakati dve leti skupaj, ampak zadošča, da leto dni ni rubljivih sredstev (ali prej ali po trenutku prejema sklepa o izvršbi pa ni bistveno). Če bi bil zakonodajalčev namen določiti ustavitev izvršbe le, če sta izpolnjena oba pogoja skupaj, potem ne bi opredelil ločene obveznosti organizacije za plačilni promet, da poda obvestilo sodišču že, če je izpolnjen le eden izmed časovnih pogojev. Taka obveznost gole obvestitve brez posledice ustavitve bi bila nesmiselna, saj bi bila le sama sebi namen.

10.Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------

1Pravica do izjavljanja mora biti zagotovljena tudi glede pomembnejših procesnih odločitev. USRS Sklep Up-131/00, 30. 5. 2000 in USRS Odločba Up-108/00, 20. 2. 2003.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 141, 141/2, 141/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.