4. 2. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Karla Kozica, Prosenjakovci, na seji 4. februarja 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17), Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19) in Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 19/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik navaja, da vlaga zahtevo za oceno ustavnosti, s katero izpodbija v izreku tega sklepa navedene predpise. Zatrjuje, da so v neskladju z 21., 22., 25. in 26. členom Ustave. Sklicuje se na pravdno zadevo, v kateri s tožbo od Republike Slovenije terja odškodnino zaradi domnevnih napak pri odločanju v sodnih in upravnih postopkih v zadnjih dvaintridesetih letih. Priloži tudi odločbo organa za brezplačno pravno pomoč, da se mu ne dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe zoper zamudno sodbo, ker prosilec ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Pravi tudi, da vlaga "zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tolmačenja Državnega odvetništva Republike Slovenije," ki ga je dalo v odgovoru na tožbo v omenjeni pravdi.

B.

Pobudnik je svojo vlogo opredelil kot zahtevo za oceno ustavnosti izpodbijanih predpisov. Glede na to, da pobudnik ne sodi v krog upravičenih vlagateljev zahteve, ki jih določa prvi odstavek 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS), je Ustavno sodišče njegovo vlogo obravnavalo kot pobudo.

Po prvi alineji 160. člena Ustave je Ustavno sodišče pristojno za oceno ustavnosti zakonov. Ustavno sodišče ni pristojno v postopku ocene ustavnosti zakona dajati svetovalnih mnenj, s katerimi bi ustvarjalo razlago predpisa, preden je izčrpana pravna pot pred organi, ki morajo predpis uporabiti v posamičnem postopku.[1]

Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa ZUstS. Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati navedbo členov predpisa, ki se z njo izpodbijajo, in navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s prvo in tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Obravnavana pobuda teh navedb ne vsebuje.

Po prvem odstavku 24. člena ZUstS mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati tudi svoj pravni interes. Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma njegov pravni položaj.

Izpodbijani predpisi vsebujejo določbe, ki pretežno ne učinkujejo neposredno. Kadar določbe ne učinkujejo neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik se v pobudi sklicuje na zamudno sodbo sodišča prve stopnje o zavrženju njegove tožbe zoper Republiko Slovenijo zaradi nesklepčnosti. Očitke o protiustavnosti izpodbijane ureditve bo lahko pobudnik uveljavljal v pravnih sredstvih zoper sodne odločitve, če bodo temeljile na izpodbijanih zakonskih določbah, šele po izčrpanju pravnih sredstev pa bo lahko skupaj z ustavno pritožbo vložil tudi morebitno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti. Glede na navedeno in ob upoštevanju razlogov, navedenih v citiranem sklepu Ustavnega sodišča, pobudnik tudi ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih predpisov.

Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24. člena in drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda ne izpolnjuje pogojev iz navedenih členov ZUstS, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

Primerjaj sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-96/10 z dne 5. 5. 2010 (Uradni list RS, št. 40/10), 3. točko obrazložitve, in št. U-I-216/09 z dne 5. 11. 2009, 4. točko obrazložitve.