Up-132/95

18.12.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. F. K. in dr. G. K., obeh iz G., A., ki ju zastopa H. D., odvetnik v M. S. na seji senata dne 18. decembra 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba dr. F. in dr. G. K. zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. U 936/94 z dne 12.4.1995 v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije št. 464-06-105/93 z dne 19.5.1994 v zvezi s sklepom Občine Gornja Radgona Oddelka za gospodarstvo in negospodarske dejavnosti št.321-119/93-11/8 z dne 18.6.1993 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnika z ustavno pritožbo izpodbijata v izreku navedene odločbe, izdane v denacionalizacijskem postopku. S sklepom Občine Radgona, Oddelka za gospodarstvo in negospodarske dejavnosti (v nadaljevanju: Občina Radgona), je bila njuna zahteva za denacionalizacijo premoženja njunega pravnega prednika pok. dr. F. K. zavržena z utemeljitvijo, da le-ta kot avstrijski državljan ni upravičenec do denacionalizacije. Navedeni sklep v obrazložitvi pojasnjuje, da je iz zahtevi priložene dokumentacije razvidno, da je bil F. K. ob podržavljenju in vse do svoje smrti avstrijski državljan. Prav tako sta avstrijska državljana njegova edina sinova in vlagatelja zahteve dr. F. in dr. G. K., prav tako pa je bila avstrijska državljanka pok. žena F. K., ki pa je umrla leta 1966. Pok. F. K. ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen), ki določa, da so upravičenci do denacionalizacije tiste osebe, katerim je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. in 5. člena ZDen, ki so bili jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Ker je bil pok. F. K. avstrijski državljan, razlog njegovega nevpisa v državljansko knjigo ni bil razlog iz drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45,in Uradni list FLRJ št. 54/46 in 105/48), zato se nanj izjema, določena v drugem odstavku 9. člena Zden, ne nanaša.

Zato tudi trditve vlagateljev, da je pok. F. K. sodeloval s partizani, niso razlog, da bi ta izpolnjeval pogoj za lastnost upravičenca v denacionalizacijskem postopku. Izpolnjevanje pogojev za lastnost upravičenca je bilo preizkušeno tudi glede določb 12. člena ZDen.

2.Pritožba zoper takšen sklep je bila zavrnjena z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljevanju:

Ministrstvo). Pri tem odločba poudarja, da so bili dr. F., dr. F. in dr. G. K. vseskozi avstrijski državljani, čemur se ne oporeka niti v pritožbi, in ni dokazov, da bi imeli pred drugo svetovno vojno domovinsko pravico v občinah na tistih območjih, ki so prešla v DFJ, ter tako niso mogli postati državljani DFJ po zakonu o državljanstvu iz leta 1945. Glede na to pa je brezpredmetno, da je pok. dr. F. K. sodeloval na strani protifašistične koalicije, kar se v pritožbi uveljavlja po drugem odstavku 9. člena ZDen.

3.Tudi v tožbi v upravnem sporu sta sedanja pritožnika uveljavljala nepravilno uporabo drugega odstavka 9. člena ZDen, ki naj bi se po njunem nanašal tudi na to zadevo, saj sta bila pok. dr. F. K. in njegova pok. žena aktivno udeležena na strani NOV. Pri tem tožba ponovno priznava, da so vsi bili avstrijski državljani. Vrhovno sodišče je tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo pravilnost stališča v izpodbijani odločbi Ministrstva ter sklepa Občine.

4.Tudi sodba Vrhovnega sodišča ugotavlja, da tako iz podatkov v spisu kot iz navedb tožnikov izhaja, da je bil pok. dr. F. K. v letu 1946 avstrijski državljan, da se nikjer ne zatrjuje, da bi se njegovo avstrijsko državljanstvo po tem letu spremenilo, niti se ne zatrjuje po tem letu pridobitev jugoslovanskega državljanstva. Zato je tožena stranka lahko samo pravilno ugotovila, da ne more biti upravičenec do denacionalizacije. Sklicevanje na protifašistično delovanje pok. F. K. ter njegove pok. žene v smislu drugega odstavka 9. člena ZDen na pravico do denacionalizacije sploh ne more vplivati, saj v njihovem primeru ni šlo za to, da v državljansko knjigo ne bi bili vpisani kot jugoslovanski državljani iz razlogov drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, to je zaradi nelojalnega predvojnega ali medvojnega delovanja proti narodnim ali državnim koristim narodov FLRJ, ampak niso bili v evidenco državljanov vpisani kot jugoslovanski državljani samo zato, ker so pač ves čas imeli avstrijsko državljanstvo. Zato v njihovem primeru ni mogoče uporabiti določbe, na katero se sklicujejo. Ob tem je Vrhovno sodišče tudi poudarilo, da je že Zakon o državljanstvu Kraljevine S.H.S. od 21. septembra 1928 (Službene novine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, št. 254/LXXXIV/28) v 2. členu določal, da državljan Kraljevine S.H.S. ne more biti istočasno državljan tuje države, enako določbo pa je imel tudi Zakon o državljanstvu FLRJ, ki je prav tako v 2. členu določal, da državljanstvo FLRJ izključuje sočasno državljanstvo vsake druge države. Dr. F. K. torej v času podržavljenja ni mogel biti in ni bil jugoslovanski državljan. Izpodbijana odločba tudi ni nezakonita, ker se državljanstvo ni ugotavljalo v posebnem postopku. Upravni organ namreč lahko tudi sam reši vprašanje, ki se nanaša na legitimacijo strank, saj posebnega postopka ni potrebno sprožiti takrat, kadar je možno iz vseh drugih predloženih dokazov zaključiti, da oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, ob podržavljenju ni bila jugoslovanski državljan.

5.Pritožnika z ustavno pritožbo izpodbijata navedene odločbe.

6.Menita, da so jima bile z njimi zaradi zmotne uporabe materialnega prava kršene človekove pravice in temeljne svoboščine in sicer pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ter pravica do zasebne lastnine iz člena 33. Ustave. Člen 9 ZDen naj bi bilo po njunem mnenju potrebno razlagati širše kot v izpodbijanih določbah. To naj bi izhajalo iz namena zakonodajalca, da se odpravijo krivice. Drugi odstavek 9. člena ZDen naj bi se tako po njunem mnenju nanašal tudi na tuje državljane, ki so se izkazali s svojim lojalnim vedenjem na strani protifašistične koalicije, kot sta se izkazala pok. dr. F. K. ter njegova pok. žena, pri čemer pritožnika prilagata tudi listine, s katerimi želita te trditve dokazati. Pritožnika predlagata odpravo izpodbijanih odločb ter ponovno odločanje o zadevi.

7.Določbe drugega odstavka 9. člena Zden se v povezavi s prvim odstavkom 9. člena ZDen ne da razlagati tako, kot to želita pritožnika, ustavno sporna pa bi zato lahko bila določba prvega odstavka 9. člena ZDen, kolikor zakonodajalec za razlikovanje pri dodeljevanju statusa upravičenca do denacionalizacije med državljani Jugoslavije in tujimi državljani ne bi imel ustavno dopustnih razlogov. O pravnih in ustavnih vprašanjih, ki jih sproža ta ustavna pritožba, je Ustavno sodišče že odločalo v zadevi, ki je zadevala tudi ustavnosodno presojo prvega in drugega odstavka 9. člena ZDen in sicer gre za odločbo št. U-I- 23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97, in OdlUS IV,43), na katero se sedaj v tej zadevi Ustavno sodišče tudi sklicuje. Ustavno sodišče je v citirani odločbi odločilo, da določbi prvega in drugega odstavka 9. člena ZDen nista v neskladju z Ustavo, pri čemer so za to ustavno pritožbo relevantni zlasti deli obrazložitve pod B.-II. in B.-III. Z izpodbijanimi odločbami, ki so tako skladne z Ustavo in zakonom, očitno niso bile kršene človekove pravice in svoboščine. Zato je bilo potrebno skleniti kot v izreku.

Senat ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek