Up-623/04 -6

29. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., v priporu, ki ga zastopa B. B., odvetnik v Ž., na seji senata dne 14. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 229/2004 z dne 3. 6. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 845/2004 z dne 21. 5. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prvostopenjsko sodišče je pritožniku s sklepom podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP). Višje sodišče je pritožbo njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 22., 23. in 29. člena Ustave.

Sodišče naj bi o podaljšanju pripora odločalo, ne da bi pritožniku dalo možnost, da se seznani z dejstvi in dokazi, ki ga obremenjujejo, in mu omogočilo, da se o njih izjavi.

Pritožnik naj bi bil onemogočen v predstavitvi svojih dokazov, ki naj bi kazali, da niso podani razlogi za podaljšanje pripora. Pritožniku naj ne bi bila dana možnost, da odgovori na dejstva, ki jih je v prid razlogom o podaljšanju pripora navajala državna tožilka. Kršena naj bi mu bila pravica do nepristranskega sodišča. Predlaga odpravo izpodbijanih sklepov.

B.

3.Po prvem odstavku 23. člena Ustave ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Zahteva po sodni odločbi vključuje tudi ustavni določbi o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave) in pravnih jamstvih v kazenskem postopku (29. člen Ustave). Določba 22. člena zagotavlja vsakomur enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem. Po 29. členu morajo biti vsakemu obdolžencu zagotovljene (1) pravica do primernega časa in možnosti za pripravo svoje obrambe; (2) pravica do sojenja v navzočnosti in do obrambe; (3) pravica do zagotovitve izvajanja dokazov v njegovo korist in (4) pravica, da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde.

4.Pritožnik zatrjuje kršitev 22. člena in tretje alineje 29. člena Ustave. Pritožnik v ustavni pritožbi ni navedel nobene konkretne okoliščine, ki bi lahko, če bi jo imel možnost uveljavljati v postopku, privedla do tega, da pripor zoper njega ne bi bil podaljšan. Pritožnik v ustavni pritožbi ni izkazal, da mu ni bila dana možnost predlagati izvedbo dokazov v njegovo korist, ter ni izkazal, do katerih dejstev in dokazov se ni mogel izjaviti. Zato očitno ne gre za kršitev pravic, kot jih zatrjuje pritožnik,

5.V čem naj bi bila kršitev pravice do nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave, pritožnik ni izkazal, zato je Ustavno sodišče ni moglo ugotavljati.

6.Ker zatrjevane kršitve ustavnih pravic očitno niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer