Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep Cst 164/2022

ECLI:SI:VSLJ:2022:CST.164.2022 Gospodarski oddelek

postopek osebnega stečaja prodaja premoženja stečajnega dolžnika sklep o prodaji ločitvena pravica zastavna pravica hipoteka realni dolžnik akcesornost ločitvene pravice posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine začetek prodaje pravnomočno ugotovljena terjatev res iudicata
Višje sodišče v Ljubljani
15. junij 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V predmetnem postopku osebnega stečaja je na podlagi sodnih odločb pravnomočno ugotovljen obstoj terjatev upnice ter ločitvena pravica. Vse trditve o tem, da te terjatve in ločitvena pravica ne obstojijo oziroma da nimajo nobenih učinkov ter da naj te terjatve v tem postopku osebnega stečaja ne bi bile preizkušane, so zato neutemeljene. Pritožbeno sodišče se zato do teh pritožbenih navedb podrobneje ne bo opredeljevalo, saj z njimi pritožnica v tem postopku ne more uspeti (res iudicata).

Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom o prodaji – prvi odločilo, da se pri nepremičninah: - SKLOP I: k. o. X stavba 188 del stavbe 111 (ID 001) in del stavbe 37 (ID 002), oba v lasti stečajne dolžnice do ½, opravi prodaja na podlagi javne dražbe z zvišanjem izklicne cene, izklicna cena se določi po priloženi ocenjeni vrednosti v višini 57.000,00 EUR, varščina pa v višini 5.700,00 EUR; - SKLOP II: k. o. X stavba 188 del stavbe 115 (ID 003) in del stavbe 38 (ID 004), oba v lasti stečajne dolžnice do ½, opravi prodaja na podlagi javne dražbe z zvišanjem izklicne cene, izklicna cena se določi po priloženi ocenjeni vrednosti v višini 137.000,00 EUR, varščina pa v višini 13.700,00 EUR; - SKLOP III: k. o. X stavba 188 del stavbe 119 (ID 005), v lasti stečajne dolžnice do ½, opravi prodaja na podlagi javne dražbe z zvišanjem izklicne cene, izklicna cena se določi po priloženi ocenjeni vrednosti v višini 5.000,00 EUR, varščina pa v višini 500,00 EUR (1. točka izreka).1 Odločilo je tudi, da se postopek javne dražbe lahko dvakrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen, delež, za katerega se sme v ponovljenem postopku znižati izklicna cena, znaša 10% zadnje izklicne cene, varščina pa znaša 10% izklicne cene v posameznem koraku (2. točka izreka), da gre za skupno prodajo solastniških deležev A. A. in B. A. (3. točka izreka) ter stečajni dolžnici naložilo, da mora skupaj z drugimi osebami, ki uporabljajo nepremičnino skupaj z njim, v treh mesecih po prejemu sklepa izprazniti stanovanje – k. o. X stavba 188 del stavbe 115 (ID 003), skupaj z garažnim boksom - k. o. X stavba 188 del stavbe 38 (ID 004) in kletjo - k. o. X stavba 188 del stavbe 119 (ID 005) ter jih izročiti upraviteljici (4. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je smiselno predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4, Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnica je v pritožbi navajala številne razloge, s katerimi skuša preprečiti prodajo v izpodbijanem sklepu navedenih nepremičnin, pritožbeno sodišče pa se je ob presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa opredelilo le do tistih, ki so odločilnega pomena za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom že drugič odloča o prodaji nepremičnin 37, 38, 111, 115 in 119. Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru St 000/2012 z dne 22. 11. 2021, s katerim je sodišče prve stopnje o prodaji spornih nepremičnin odločalo prvič, je namreč Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 20/2022 z dne 9. 2. 20211 na podlagi pritožbe dolžnika razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo zakaj je prodajo dovolilo kljub temu, i) da sta bili pri nepremičninah 37, 38, 111, 115 in 119 v zemljiški knjigi vknjiženi zaznambi izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice pod ID 0062 z dne 2. 7. 2015 in pod ID 0073 z dne 25. 8. 2018, ter ii) da so v posodobljenem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 13. 5. 2020, navedene izločitvene pravice upnikov C. A. in D. A., v zvezi s katerimi se vodi pravdni postopek II P 146/2020, ki še ni pravnomočno končan.

7. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje pridobilo izjavo upraviteljice (PD 434) s pojasnili in priloženimi dokaznimi listinami, čemur je sodišče prve stopnje sledilo ter ugotovilo, da sta oba pravdna postopka Okrožnega sodišča v Mariboru (II P 571/2015 in III P 559/2018) že pravnomočno končana, zato sta podana predloga za vpis izbrisa obeh zaznamb iz zemljiške knjige, ki se v zemljiški knjigi vodita pod Dn 156630/2020 in Dn 170424/2020. Pojasnilo je tudi, da je bila v pravdnem postopku II P 146/2020 tožba upnikov C. in D. A. pravnomočno zavržena. Glede nepravdnih postopkov N 169/2018 in N 146/2016 pa je navedlo, da gre v teh dveh postopkih za določitev nujne poti in ureditev zatrjevane čezmejne gradnje, oba postopka pa se vodita v breme nepremičnin v solastnini C. A. in D. A. Nadomestilo za navedeno, ki bo odmerjeno, bo plačal upnik A. in ne bo bremenilo etažnih lastnikov. O vsem tem bodo kupci seznanjeni preko razpisa javne dražbe in prodajnih pogodb.

8. Glede na podano obrazložitev ter ob dejstvih, i) da je bila zaznamba ID 006 že izbrisana iz zemljiške knjige,4 ii) da gre pri zaznambi ID 007 za zaznambo izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod III P 559/2018, iz predloženih dokazil (sodba Okrožnega sodišča v Mariboru III P 559/2018 z dne 16. 4. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1007/2019 z dne 17. 12. 2019 ter sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Dor 114/2020 z dne 4. 9. 2020 o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije; priloge k PD 434) pa izhaja, da je bilo v navedenem pravdnem postopku že pravnomočno odločeno z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podan pa je tudi predlog za izbris zaznambe v zemljiški knjigi, ter iii) da iz predloženega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 146/2020 z dne 16. 9. 2021 (priloga 5 k PD 434) izhaja, da je bil pravdni postopek III P 146/2020, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, pravnomočno končan (tožba je bila pravnomočno zavržena), je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ustrezno obrazložilo, zakaj se postopek s prodajo nepremičnin 37, 38, 111, 115 in 119 nadaljuje oziroma da za to ni več zakonskih omejitev, s čimer se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeno očitane kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP po presoji pritožbenega sodišča zato niso podane.

9. Dolžnica v pritožbi obsežno zatrjuje, da v tem stečajnem postopku ne obstoji noben materialni dokaz o obstoju zavarovane terjatve upnice banke B. oziroma sedaj upnika A. 5 v višini 4.538.664,80 EUR in v višini 371.318,15 EUR zoper dolžnico, da naj ti dve terjatvi upnice banke B. tudi ne bi izhajali iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 8. 8. 2014, prav tako pa tudi ne iz sodbe in sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 233/2018 z dne 23. 1. 2019, saj naj bi po navedbah pritožbe iz te sodne odločbe izhajalo, da je sodišče razveljavilo obe terjatvi, zato je akcesorna pravica prenehala.

10. Iz podatkov predmetnega spisa izhaja, da je bilo s pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev z dne 8. 8. 2014 (PD 167) o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odločeno tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 6. 8. 2014, ki je sestavni del izreka tega sklepa (PD 166). Iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 6. 8. 2014 v zvezi s terjatvijo in ločitveno pravico upnice banke B. (zap. št. 5) izhaja, da je upravitelj upnici priznal terjatev v višini 5.596.692,34 EUR in prerekal terjatev v višini 674.677,54 EUR, ločitveno pravico na nepremičninah, ki so predmet izpodbijanega sklepa, mu je priznal. Upnik C. A. je prerekal navadno terjatev v višini 660.000,00 EUR (ker naj poroštvo ne bi bilo sklenjeno), navadno terjatev v višini 4.901,35 (na podlagi sklepa sodišča I P 1736/12), navado terjatev v višini 9.766,19 (na podlagi sklepa sodišča III P 149/12) ter ločitveno pravico v skupni višini 4.909.982395 EUR. Zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice je moral uveljavljati upnik C. A., zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve terjatve v višini 660.000,00 EUR pa upnica banka B. Iz posodobljenega končnega seznama z dne 11. 10. 2021 (PD 387) nadalje izhaja, da je upniku A. MŠ: ... 6 (prej banka B.) dokončno prerekana terjatev v višini 660.000,00 EUR (II P 558/2016 in III Cp 958/20177) ter da so dokončno priznane terjatev v višini 371.318,15 EUR in terjatev v višini 4.538.664,80 EUR ter ločitvena pravica v višini 4.909.982,95 EUR. Iz sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 954/2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 233/2018 z dne 23. 1. 2019 (priloga k PD 419) namreč izhaja, da je bila tožba upnika C. A., ki jo je vložil zoper upnico banko B.: - zavržena 1) v delu, da se ugotovi, da denarna terjatev (za zavarovanje 300.000,00 EUR) v korist upnice banke B. do stečajne dolžnice A. A. iz izvršbe In 1905/2010 v višini 371.318,15 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2014 do plačila, ne obstoja in 2) v delu, da se ugotovi, da denarna terjatev (za zavarovanje 3.300.000,00 EUR) v korist upnice banke B. do stečajne dolžnice A. A., v višini 4.538.664,80 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 14. 4. 2014 dalje do plačila, ne obstoja, - v preostalem delu pa je bil tožbeni zahtevek (pravnomočno) zavrnjen, in sicer se je tožbeni zahtevek glasil, 1) da se ugotovi neobstoj zastavne pravice v korist upnice banke B. na nepremičninah 111, 115, 37, 38, in 119 v zavarovanje terjatve tega upnika v višini 3.300,000,00 EUR; 2) da se ugotovi neobstoj zastavne pravice v korist upnice banke B. na nepremičninah 111, 115, 37, 38, in 119 v zavarovanje terjatve te upnice v višini 300.000,00 EUR; 3) da se ugotovi neobstoj priznane ločitvene pravice na nepremičninah 111, 115, 37, 38, in 119 v zavarovanje denarne terjatve upnice banke B. v višini 4.538.664,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2014 do plačila; in 4) da se ugotovi neobstoj priznane ločitvene pravice na nepremičninah 111, 115, 37, 38, in 119 v zavarovanje denarne terjatve upnice banke B. v višini 371.318,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2014 do plačila.

11. V predmetnem postopku osebnega stečaja je torej na podlagi zgoraj navedenih sodnih odločb pravnomočno ugotovljen obstoj terjatev upnice banke B. v višini 371.318,15 EUR in v višini 4.538.664,80 EUR ter ločitvena pravica v višini 4.909.982,95 EUR. Vse trditve o tem, da te terjatve in ločitvena pravica ne obstojijo oziroma da nimajo nobenih učinkov ter da naj te terjatve v tem postopku osebnega ne bi bile preizkušane, so zato neutemeljene. Pritožnica namreč izjemno obsežno in podrobno opisuje dejstva, iz katerih naj bi po njenem mnenju izhajalo, da terjatve in ločitvena pravica upnice banke B. oziroma sedaj A. ne obstojijo, česar pa glede na navedene pravnomočne ugotovitve, v tem postopku ne more uspešno izpodbiti. Pritožbeno sodišče se zato do teh pritožbenih navedb podrobneje ne bo opredeljevalo, saj z njimi pritožnica v tem postopku ne more uspeti (_res iudicata_).

12. Dolžnica v pritožbi nadalje trdi, da 19. člen ZFPPIPP izrecno določa, da je ločitvena pravica pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika in da je ločitveni upnik v stečajnem postopku St 000/2012 tisti, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev zavarovano z ločitveno pravico na posebnem premoženju stečajne dolžnice, ki pa ni ne osebna dolžnica, niti ni zastaviteljica, ki je dolžna dopustiti prodajo svojih nepremičnin za tuj dolg G., saj je upnica banka B. oziroma sedaj A. le upnica v razmerju do glavnega dolžnika G. d o. o., ki pa 7. 8. 2007 in 21. 2. 2008 v zemljiški knjigi ni bil vknjižen kot lastnik nepremičnin 37, 38, 111, 115 in 119, na nepremičninah parc. št. 83/15, 83/16, 83/17 pa upnica ni imela nobenih zavarovanj.

13. Iz 19. člena ZFPPIPP izhaja, da je ločitvena pravica pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja ter da je ločitveni upnik upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da je lahko ločitveni upnik le tisti (kot trdi pritožnica), ki ima hkrati do stečajnega dolžnika obstoječo terjatev do stečajnega dolžnika. To ne izhaja niti iz določb Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Tako iz prvega in drugega odstavka 128. člena SPZ izhaja, da je zastavna pravica pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja ter da lahko zastavitelj ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali _tujega_ dolga. Nadalje iz prvega odstavka 137. člena SPZ sicer res izhaja, da če preneha zavarovana terjatev, zastavna pravica preneha, razen če zakon določa drugače. Vendar slednje ne pomeni tega, kar skuša uveljaviti pritožnica tj. da stečajni dolžnik ne more biti le realni dolžnik upnika. Zavarovana terjatev upnika do stečajnega dolžnika največkrat res temelji na osebni zavezi dolžnika upniku, da mu bo dolg plačal. Če pa med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist. 14. Da je pritožnica lastnica nepremičnin 37, 38, 111, 115 in 119, vseh do ½, ki so predmet prodaje po izpodbijanem sklepu, izhaja iz zemljiške knjige. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene in v dosedanjih pravdnih postopkih tudi niso bile izkazane. Vprašanja povezana z nepremičninami 83/15, 83/16, 83/17 pa so predmet nepravdnih postopkov, ki na prodajo, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, nimajo relevantnega vpliva, saj gre za določitev nujne poti in ureditev zatrjevane čezmejne gradnje.

15. Iz 4.1 točke sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru St 001/2010 z dne 15. 6. 2018 v zvezi s sklepom VSL Cst 451/2018 z dne 3. 10. 2018 izhaja, da se v stečajnem postopku G. d. o. o. - v stečaju na upnika A.8 (za poplačilo terjatve, kot je predmet ločitvene pravice tudi v tem postopku) prenese nepremično premoženje, ki ga ni bilo mogoče unovčiti oziroma bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, in sicer gre za 55 nepremičnin, določno označenih v izreku navedenega sklepa. Iz obrazložitve sklepa St 001/2010 z dne 15. 6. 2018 (peti odstavek na strani 4/8) izhaja, da je bila ocenjena tržna vrednost spornih nepremičnin v letu 2011 2.959.328,79 EUR, likvidacijska vrednost pa 2.473.464,00 EUR.

16. Glede na take ugotovitve prevzem premoženja s strani upnika A. v stečaju St 001/2010 ne more vplivati na prodajo nepremičnega premoženja iz izpodbijanega sklepa oziroma jo preprečiti. Že na prvi pogled je namreč očitno, da terjatev upnika A. (prej upnice banke B.) glede na ocenjeno tržno vrednost prevzetega premoženja, s takim prevzemom premoženja ni mogla biti v celoti poplačana. Tudi če bi za poplačilo upnika upoštevali ocenjeno tržno vrednosti prevzetih premičnin v višini 2.959.328,79 EUR, s tem upnik A. še ne bi bil v celoti poplačan, saj znaša njegova terjatev v postopku St 001/2010 3.886.814,08 EUR (po končnem seznamu preizkušenih terjatev v stečajnem postopku St 001/2010; PD 125). Dolžnica pa tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je upnik A. to premoženje v letu 2021 prodal kupcem za 500.000,00 EUR višji znesek kot je bila ocenjena likvidacijska vrednost ob prevzemu posameznega dela stavbe 188 v St 001/2010, saj slednje za poplačilo upnika ni relevatno. Za poplačilo upnika je pomembno le za koliko je bila njegova terjatve poplačana v stečaju in ne koliko je morda upnik nato na trgu s prodajo tega premoženja dejansko iztržil. Pritožbene trditve o tem, da je že pred oklicem stečaja G. d. o. o. upnica banka B. prejela cca 400.000,00 EUR iz naslova obresti pa na prodajo premoženja prav tako nima vpliva. Če je terjatev upnice banke B. oziroma sedaj A. do glavnega dolžnika G. v določenem delu prenehala, se bo navedeno ugotavljalo v postopku poplačila tega upnika iz vrednosti prodanega premoženja, ko se bo ugotavljala višina terjatve, ki jo je potrebno še plačati. Kot navedeno, pa je že na prvi pogled jasno, da v celoti terjatev ni bila poplačana.

17. Vse ostale navedbe pritožnice, ki se nanašajo na stečajni postopek St 001/2010 stečajnega dolžnika G. d. o. o. in na prodajo premoženja v navedenem stečajnem postopku, so pravno nepomembne in na prodajo v tem stečajnem postopku nimajo vpliva.

18. V zvezi s pritožbenimi očitki, ki se nanašajo na nepravdna postopka N 146/2016 in N 169/2018 gre, kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, pritožba pa temu ne nasprotuje, za določitev nujne poti in ureditev zatrjevane čezmejne gradnje, pri čemer se oba postopka vodita v breme nepremičnin v solastnini C. A. in D. A. (nepremičnine parc. št. del 83/14, 83/15, 83/16 in 83/17). V zemljiški knjigi ni (več) vpisanih bremen v zvezi z navedenima dvema postopkoma, zato na samo prodajo nimata pravnorelevantnega vpliva (prim. 299.a člen ZFPPIPP). Drugačne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na položaj družine A. v teh postopkih niso utemeljene. Navedeno velja tudi za tiste pritožbene trditve, ki se nanašajo na stečajni postopek nad dolžnikom G. d. o. o. (St 001/2010) in na navedbe, da navedeni stečajni dolžnik v obeh nepravdnih postopkih zase ne more doseči nobene pravne koristi, saj v tem stečajnem postopku ne gre za premoženje stečajnega dolžnika G. d. o. o., temveč za premoženje dolžnice A. A., za katero pa iz zemljiške knjige, kot že navedeno, izhaja njena lastninska pravica na nepremičninah 37, 38, 111, 115 in 119, do ½.

19. V zvezi z vlogo, ki jo je dolžnica predložila v spis po poteku pritožbenega roka (PD 446) pritožbeno sodišče kljub temu, da je vloga prepozna dodaja, da se predložene sodne odločbe (sodba Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 323/2020 z dne 31. 5. 2021, sodba in sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 172/2021 z dne 4. 11. 2021 ter sodba in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 63/2018 z dne 16. 6. 2020) ne nanašajo na dolžnico in na predmetni postopek osebnega stečaja, temveč so bile izdane v zvezi s stečajnim dolžnikom B. A. in postopkom osebnega stečaja v katerem je dolžnik B. A., ne pa dolžnica, zato na predmetni postopek niso pravno relevantne.

20. Pritožba se je izkazala za neutemeljeno. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 V nadaljevanju obrazložitve bo sodišče navedene nepremičnine poimenovalo kot „nepremičnine 37, 38, 111, 115 in 119“. 2 Pri postopku z oznako ID 006 gre za zaznambo izbrisne tožbe zoper vpis etažne lastnine zaradi ničnosti akta o oblikovanju etažne lastnine, v korist imetnika C. A. (pri čemer je iz zemljiške knjige razvidna zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice), spor pa teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II P 571/2015. 3 Pri postopku z oznako ID 007 gre za zaznambo izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, v korist imetnikov C. in D. A. Spor teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. III P 559/2018. 4 Kar je pritožbeno sodišče ugotovilo z vpogledom v zemljiško knjigo pri nepremičninah 37, 38, 111, 115 in 119 po uradni dolžnosti. 5 Upnica banka B. je sodišče v tem postopku osebnega stečaja obvestila o odstopu svoje terjatve skupaj z vsemi stranskimi pravicami, tudi hipotekami, na novega upnika, družbo A. (PD 259). Upraviteljica je zato novemu upniku A. priznala položaj stranke glavnega stečajnega postopka namesto prejšnje upnice banke B. (odstopnice terjatve) - op. pritožbenega sodišča. 6 Pravilna označba tega upnika je glede na matično številko: A. d. o. o. 7 Zahtevek upnice banke B. za ugotovitev, da obstoji njegova terjatev do stečajne dolžnice v višini 660.000 EUR, je bil pravnomočno zavrnjen. 8 Singularni pravni naslednik upnice banke B.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia