Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dokler razpisani narok ni preklican, velja, da se bo opravil, zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno obveščati tožnice, da narok ne bo preklican.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek, ker nobena od pravdnih strank ni pristopila na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo 31. 1. 2014. 2. Zoper izpodbijani sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Navaja, da je sodišče o zadevi ni obveščalo ter da je šele v zadnjem sodnem pisanju prebrala, kaj se dogaja z zadevo. Navaja, da drži, da je bila pravilno vabljena na narok, vendar pa je že 13. 1. 2014 opravičila svoj prihod zaradi tehtnih razlogov, ki jih sodišču ni pojasnila. Opravičilo in prošnjo za novi datum za narok je poslala pravočasno, zaradi česar ne drži, da ni bila niti najmanj skrbna. 31. 1. 2014 ni opravila niti enega samega opravka, saj so bile ceste zaradi snega neprevozne in ni mogla priti do Ljubljane.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Ni sporno, da je bila pritožnica na narok 31. 1. 2014 pravilno vabljena in da se ga ni udeležila. Sodišče prve stopnje jo je v vabilu na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo tudi opozorilo na določbo 3. odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v skladu s katero se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če na narok ne pride nobena od strank.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka v vlogi s 13. 1. 2014 ni niti minimalno pojasnila, zakaj se 31. 1. 2014 ne more udeležiti naroka. Izostanka torej ni upravičila, zato mora sama trpeti škodljive posledice odsotnosti. Sodišče lahko preloži narok le, če so za to podani upravičeni razlogi (1. odstavek 115. člena ZPP). Preložitev naroka je izjema od splošnega pravila, da se razpisani naroki izvedejo, zato je treba razloge za preložitev presojati strogo. Dokler razpisani narok ni preklican, velja, da se bo opravil, zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno obveščati tožnice, da narok ne bo preklican. (1)
6. S predložitvijo fotokopije nedatirane fotografije zasnežene pokrajine pritožnica ni uspela dokazati pritožbene trditve, da ni mogla priti na narok v Ljubljano, ker naj bi bile 31. 1. 2014 ceste zaradi snega neprevozne. Tudi sicer pa bi v primeru zamude naroka iz upravičenega (nepričakovanega in neodvrnljivega) vzroka lahko v 15 dneh od prenehanja vzroka, zaradi katerega je stranka zamudila narok (117. člen ZPP), predlagala vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP).
7. Sodišče prve stopnje je torej utemeljeno štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila in je posledično ustavilo postopek. Pri tem tudi ni zagrešilo kakšne od kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče druge stopnje je zaradi opisanega pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
(1) Prim. Galič, A. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Založba Uradni list RS in GV Založba, 2005, 1. knjiga, str. 469 - 470.