Jedro

Za sprejem v varovani oddelek SVZ za odrasle so prostorske in kadrovske zmožnosti zavoda sicer pomembne a ne odločilne, če gre za sodni ukrep sprejema v varovani oddelek, in če so sicer podani vsi ostali razlogi za tak ukrep. V nasprotnem primeru, ko bi vsi izvajalci socialnovarstvenih storitev in programov navedli enake ali podobne zadržke, bi se lahko izkazalo, da bi bil ukrep sprejema v varovani oddelek neizvedljiv, kar je v primeru nasprotnega udeleženca in v podobnih primerih nesprejemljivo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotni udeleženec sprejme na zdravljenje v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda brez privolitve za čas enega leta.

2. Tak sklep izpodbijata odvetnica nasprotnega udeleženca in SVZ.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Sodišče prve stopnje je v tem nepravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

5. Na podlagi določila prvega odstavka 74. in prvega odstavka 75. Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je sprejem osebe, ki v to ne privoli, na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda mogoča, če sodišče ugotovi naslednje pogoje iz 74. člena ZDZdr: - če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, - če ogroža svoje življenje in življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz 2. in 3. alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči izven socialno varstvenega zavoda v nadzorovani obravnavi.

6. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi pravilno oprlo na mnenje stalnega sodnega izvedenca psihiatrične stroke, saj s takim znanjem ne razpolaga in se mora pri svoji odločitvi v celoti opreti na mnenje strokovnjaka - izvedenca (243. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Izvedenec je v svojem mnenju podanem na naroku povedal, da je bil nasprotni udeleženec že večkrat hospitaliziran v psihiatrični bolnišnici, v letu 2018 je bil hospitaliziran 8 krat, nazadnje je bil sprejet 13. 12. 2018 po tem, ko je prišlo do poškodbe glave, ker je poskušal samomor s plašilno pištolo. Pred sprejemom na psihiatrijo je bil obravnavan na kirurškem oddelku. Pri nasprotnem udeležencu je že več let prisotna blodnjava simptomatika, je čustveno labilen z znižano frustracijsko toleranco in psihoorgansko spremenjen. Njegova simptomatika je resistentna na psihofarmatsko terapijo. Nikoli ne doseže uvidov v svoje blodnjave simptome, prav tako nima potrebe po zdravljenju, ni sposoben samostojnega funkcioniranja v domačem okolju, ne ogroža zgolj sebe, ampak tudi ostale. Kljub podpori zavoda F. je v zadnjih mesecih jasno, da ne zmore funkcionirati izven institucionalnega okolja. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno, saj z nadaljnjim zdravljenjem ne bi dosegli sprememb v samem psihičnem stanju. Zaradi hude in kronične bolezni s širokim spektrom blodnjave simptomatike ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, kar se je jasno pokazalo tudi ob zadnji hospitalizaciji, ko je prišlo do tega, da se je ustrelil in ogrozil svoje življenje, prav tako pa zaradi blodnjavih idej lahko ogroža življenje drugih. Na začetku zadnje hospitalizacije je bil nasprotni udeleženec glasen, prepeval je borbene pesmi, grozil osebju in grozil, da bo nekoga ubil. Povedal je, da ima na hrbtu vstavljen čip, da je zaščiten in da mu nič ne morejo. Dne 20. 12. 2018 je izražal grožnje, da bo socialno delavko S. R. ubil. V zadnjem tednu je na oddelku miren, vodljiv in sodelujoč po svojih zmožnostih. Izvedenec je postavil diagnozo paranoidna shizofrenija. Ugotovil je, da je ob pregledu še vedno prisotna blodnjava simptomatika. Namestitev v socialnovarstveni zavod brez privolitve je strokovno utemeljen, saj kljub ustrezni psihiatrični medikamentozni terapiji pri nasprotnem udeležencu ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja. Gre za na terapijo rezistentno shizofrenijo. S svojim vedenjem hudo ogroža svoje zdravje in življenje, potencialno pa tudi hudo ogroža zdravje in življenje drugih, saj je v svojem vedenju nepredvidljiv, čustveno labilen, z znižano frustracijsko toleranco. Zaradi navedene duševne bolezni, to je paranoidne shizofrenije ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno oziroma z nadaljnjim zdravljenjem ne bi dosegli bistvenih sprememb.

7. Glede na ugotovitve izvedenca, ki jim je sodišče prve stopnje pravilno sledilo, so neutemeljena pritožbena izvajanja, da nasprotni udeleženec ne potrebuje stalne oskrbe in varstva ter da nikoli ni imel namena komurkoli škoditi.

8. Neutemeljena so tudi pritožbena izvajanja nasprotnega udeleženca o prezasedenosti Socialno varstvenega zavoda, saj je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe pri vseh socialno varstvenih zavodih. Zapisalo je sicer, da je SVZ izbralo zato, ker je najbližje bivališču nasprotnega udeleženca, vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je SVZ med vsemi zavodi v Sloveniji, ki opravljajo to dejavnost, najmanj zaseden. Tako iz odgovorov drugih SVZ izhaja, da je D. zaseden 142 %, D. L. 127 %, D. N. 133 % in SVZ 116 %.

9. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, kateri SVZ naj nasprotnega udeleženca sprejme.

10. Po Zakonu o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) je družba dolžna zagotoviti institucionalno varstvo, kamor spadajo socialnozdravstvene storitve. ZSV v 51. členu določa, da posebne oblike institucionalnega varstva izvajajo posebni socialnovarstveni zavodi. Kadar je ukrep nujen in kadar je potrebno nekomu nuditi posebno varstvo, mu je družba dolžna to varstvo zagotoviti v skladu z ZSV, dolžnost sodišča pa je tudi, da razišče vse okoliščine in ugotovi kateri SVZ bi naj izvedel institucionalno varstvo, ki ga potrebuje oseba obravnavana po ZDZdr.

11. Za sprejem v varovani oddelek SVZ za odrasle so prostorske in kadrovske zmožnosti zavoda sicer pomembne a ne odločilne, če gre za sodni ukrep sprejema v varovani oddelek, in če so sicer podani vsi ostali razlogi za tak ukrep. V nasprotnem primeru, ko bi vsi izvajalci socialnovarstvenih storitev in programov navedli enake ali podobne zadržke, bi se lahko izkazalo, da bi bil ukrep sprejema v varovani oddelek neizvedljiv, kar je v primeru nasprotnega udeleženca in v podobnih primerih nesprejemljivo (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 351/2013).

12. Socialnovarstveni zavod ni nikjer povedal, kaj predpisuje 6. alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr in tudi ni povedal, katerega pogoja za sprejem nasprotnega udeleženca ne izpolnjuje.

13. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 30. členom ZDZdr.