Jedro

Tožena stranka (drugostopenjski organ) je v postopku reševanja pritožbe sprejela odločitev, ki je nasprotna odločitvi prvostopenjskega upravnega organa, vendar odločitve tega organa ni odpravila, kar bi, z ozirom na pravila ZUP, ki se nanašajo na izrek odločbe in pravila postopka v zvezi z odločanjem drugostopenjskega organa o pritožbi, morala storiti. Ker tega ni storila, torej s svojo odločbo ni nadomestila odločbe prvostopenjskega organa, sedaj obstojita dve odločbi s povsem različno odločitvijo.

V zadevi gre za postopek, v katerem sta udeleženi dve stranki, kar zahteva, da sta ti stranki v postopku izdaje upravnega akta, tudi akta, ki ga izda drugostopenjski organ, udeleženi aktivno. Iz listin, s katerimi razpolaga sodišče, udeležba tožnice v postopku izdaje izpodbijanega akta ni razvidna, torej pred izdajo te odločbe ni bila seznanjena z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za izdajo odločbe, niti ji ni bila dana možnost izjave.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Župana Občine Gorišnica, št. 459-6/2011 z dne 16. 8. 2011, se odpravi in se zadeva vrne toženi strani v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka, Župan Občine Gorišnica, je z izpodbijano odločbo, št. 459-6/2011 z dne 16. 8. 2011, odločila, da se pritožbi A.A. (v nadaljevanju pritožnica) ugodi in ne dovoli prekop posmrtnih ostankov, ki je bil dovoljen z odločbo Občinske uprave Občine Gorišnica, št. 459-6/2011 (1003) z dne 1. 8. 2011. Odločitev je drugostopenjski organ obrazložil z ugotovitvijo, da je pritožnica dne 16. 8. 2011 podala ustno pritožbo na zapisnik, s katero je preklicala soglasje za prekop posmrtnih ostankov pokojnega B.B. iz grobne parcele E537, katerega najemnik je. Ker je pritožnica lastnica – najemnica grobne parcele, je bilo treba odločiti, da se prekop ne dovoli.

Tožnica, C.C., je zoper odločbo št. 459-6/2011 z dne 16. 8. 2011 vložila tožbo, zaradi kršitev določb materialnega prava, upravnega postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je izpodbijana odločba nezakonita, saj so bile z njeno izdajo kršene postopkovne določbe 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Nova dejstva in dokazi bi se po njenem mnenju lahko upoštevali le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji. Sklicuje se na določbo 9. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (v nadaljevanju ZPPDUP) in dejstvo, da je pritožnica v času odločanja na prvi stopnji soglašala s prekopom pokojnika, kasneje pa je brez navedbe konkretnih razlogov svoje stališče spremenila. Napadena odločba posega tudi v tožničine človekove pravice, saj bi ji moralo biti omogočeno, da prosto odloča o tem, kjer je pokopan njen oče. Meni, da najemnica groba iz tega razloga nima pravice odločati, kje bo pokojnik pokopan, njeno soglasje pa bi bilo po presoji tožnice potrebno le, če bi bila situacija obratna. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v postopek ponovnega odločanja. Predlaga povrnitev stroškov.

Udeležbo v postopku je priglasila tudi stranka z interesom v tem upravnem sporu, A.A., ki meni, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Pojasnjuje, da je lastnica groba, da želi grob ohraniti v prvotnem stanju, da se ne sme nič poškodovati, ker je vse stroške pokopa in ureditev groba nosila sama, skupaj s pokojnim možem. Več kot 40 let po bratovi smrti sta z možem plačevala najemnino, za spomenik so zbrali denar bratovi prijatelji, za kar obstajajo priče. Vsa ta leta se nihče ni zmenil za grob. Želi, da se ji povrnejo stroški najemnine in stroški vsega dela, ki jih je vložila v ureditev groba. Pojasnjuje tudi, da je soglasje za prekop, na katerem temelji prvostopenjska odločba, morala podpisati, saj ni razumela, kaj podpisuje. Pojasnjuje tudi odnos do pokojnega brata in sodišču predlaga, da sledi njenim navedbam.

Tožena stranka je sodišču poslala dopis, v katerem je pojasnila, da je bila izpodbijana odločba izdana, ker je lastnica grobne parcele trdila, da je bila pred podpisom soglasja zavedena, pri podpisu soglasja pa razburjena in neprištevna. Iz tega razloga je prepričana, da prekop posmrtnih ostankov ni mogoč.

Upravnih spisov tožena stranka sodišču ni predložila. Ker tega ni storila niti po ponovnem pozivu sodišča, je sodišče o stvari odločilo brez spisov.

K I. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da se je najemnica groba, stranka z interesom v tem upravnem sporu, pritožila zoper odločbo št. 459-6/2011 z dne 16. 8. 2011, s katero je bil dovoljen prekop posmrtnih ostankov pokojnega B.B. in da ne dovoli prekopa.

Sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da je tožena stranka v postopku reševanja pritožbe sprejela odločitev, ki je nasprotna odločitvi prvostopenjskega upravnega organa, vendar tožena stranka odločitve tega organa ni odpravila, kar bi, z ozirom na pravila ZUP, ki se nanašajo na izrek odločbe in pravila postopka v zvezi z odločanjem drugostopenjskega organa o pritožbi, morala storiti. Ker tožena stranka tega ni storila, torej s svojo odločbo ni nadomestila odločbe prvostopenjskega organa, sedaj obstojita dve odločbi s povsem različno odločitvijo.

Sodišče nadalje ugotavlja tudi, da gre v zadevi za postopek, v katerem sta udeleženi dve stranki, kar zahteva, da sta ti stranki v postopku izdaje upravnega akta, tudi akta, ki ga izda drugostopenjski organ, udeleženi aktivno. Iz listin, s katerimi razpolaga sodišče, udeležba tožnice v postopku izdaje izpodbijanega akta ni razvidna, torej pred izdajo te odločbe ni bila seznanjena z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za izdajo odločbe, niti ji ni bila dana možnost izjave. Gre za postopkovno pravilo, ki je določeno v tretjem odstavku 246. člena ZUP in ki ga ZUP v primeru kršitve, v določbi 2. točke drugega odstavka 237. člena opredeljuje kot bistveno kršitev pravil postopka.

Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Pred izdajo odločbe v ponovnem postopku je treba, skladno z načelom zaslišanja stranke, tožnico seznaniti s vsebino pritožbe in ji omogočiti, da se o njej izjavi, pri izdaji nove odločbe pa upoštevati tudi pravila postopka, ki se nanašajo na določbe XV. poglavja ZUP, ki se nanašajo na odločanje organa druge stopnje o pritožbi.

K II. točki izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožnici, skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR.