17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 101/2004 z dne 26. 10. 2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 2087/2001 z dne 22. 1. 2004 in s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Slovenj Gradcu, št. Pd 15/2001 z dne 17. 10. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov zahtevek zaradi izplačila razlike v plači za čas od 1. 4. 1991 do 31. 3. 1993 v višini 1.316.359,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Ocenilo je, da delodajalec s svojimi ravnanji ni pripoznal dolga, zato zastaranje ni bilo pretrgano. Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper takšno odločitev. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo revizijo.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 14., 22. in 23. člena Ustave. V ustavni pritožbi obširno navaja razloge, zakaj tožbe ni vložil v petletnem zastaralnem roku. Zlasti graja stališče sodišča, da listine o neizplačanem delu osebnega dohodka za sporno obdobje ni mogoče šteti za pripoznavo dolga iz naslova premalo izplačanih plač, ker so bile izdane na podlagi 62. člena Kolektivne pogodbe za črno in barvno metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 12/91 in nasl. – KPČBMLK) zaradi uveljavljanja razlik v plači v stečaju oziroma z namenom zagotoviti delavcem udeležbo v lastninskem preoblikovanju podjetja. Kljub temu meni, da terjatev ni zastarala, ker jo je pripoznala Vlada Republike Slovenija s sklepom dne 13. 9. 2001. Meni, da je izpodbijana odločitev arbitrarna.

B.

3.Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pritožnik utemeljuje z zatrjevanjem, da je izpodbijana odločitev sodišča arbitrarna. Vendar je očitek neutemeljen. Pritožnik namreč z večino navedb izpodbija odločitvi nižjih sodišč, odločbo Vrhovnega sodišča pa le v toliko, ker je zavrnilo njegovo revizijo z enako obrazložitvijo kot nižji sodišči. Vendar slednja pritožnikova ugotovitev ne drži. Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli stališče, da zastaranje ni bilo pretrgano in je zato pritožnikova terjatev zastarala 19. 4. 1998. Vrhovno sodišče je glede na ugotovljeno dejansko stanje potrdilo odločitev nižjih sodišč, vendar je svojo odločitev utemeljilo z drugimi razlogi. Pojasnilo je, da listina o neizplačani plači ne daje pritožniku pravice zahtevati izplačilo njene vrednosti v denarju, temveč mu daje drugo premoženjsko pravico, tj. sodelovati v lastninskem preoblikovanju oziroma v stečaju podjetja, kjer je pridobil navedeno listino. Po pravni presoji Vrhovnega sodišča pritožnik zato razlike v plači ne more uveljavljati kot denarno terjatev, niti zanj ne pridejo v poštev instituti zastaranja oziroma priznanja, ker je pripoznava akcesorne narave, ki je veljavna, če je veljavna obveznost sama. Glede na navedeno Ustavno sodišče v obravnavanem primeru ne more več presojati arbitrarnosti stališča nižjih sodišč v izpodbijanih sodbah. Ko je namreč v isti zadevi končno odločeno z odločbo Vrhovnega sodišča, Ustavno sodišče izpodbijanih sodb ne bi moglo razveljaviti, če obenem ne bi razveljavilo tudi odločbe Vrhovnega sodišča. Da bi bilo stališče Vrhovnega sodišča arbitrarno, pa pritožnik ne zatrjuje. Kršitev pravice iz 22. člena Ustave zato ni izkazana.

4.Pritožnik zatrjuje še kršitev 14. in 23. člena Ustave. Vendar teh kršitev ne pojasni. Ustavno sodišče jih zato ni presojalo.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan