Jedro

Revizijsko sodišče sklepa, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta napačno presodili kot odločilno za naravo razmerja med strankama in s tem v zvezi za pravice pravdnih strank določbo kupoprodajne pogodbe. Zaradi takega stališča je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in tako ni bilo mogoče zanesljivo presoditi aktivne legitimacije tožeče stranke.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke za izpraznitev kletnih prostorov pod stanovanjsko hišo in pod parcelo št. 251 (v solasti oziroma souporabi tožnikov, vsakega do polovice), na izročitev teh prostorov tožnikoma ter na izstavitev listine za izbris vknjižene služnostne pravice uporabe vinske kleti. Zavrnilo pa je tudi podrejeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka opustiti izvrševanje navedene služnostne pravice in vse prostore izročiti v posest tožeči stranki. Pritožbo tožeče stranke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja vse revizijske razloge iz 385. čl. ZPP. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje, oziroma da razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V obrazložitvi revizije navaja, da so ugotovitve sodišč prve in druge stopnje o tem, da so bili kletni prostori nacionalizirani, v nasprotju s podatki spisa. Iz odločbe z dne 16.12.1959 izhaja, da stanovanjska hiša ni bila nacionalizirana. Tožnika sta hišo kupila in predmet prodaje je bila lahko le skupaj s kletnimi prostori. Podjetju je pripadala le služnostna pravica uporabe kleti. Določba kupoprodajne pogodbe z dne 26.12.1969 o tem, da je klet v hiši nacionalizirana in da jo zaseda x, je le rezultat nestrokovnega izražanja. Tožnika sta za vložitev tožbe aktivno legitimirana. O kletnih prostorih pod samim zemljiščem izpodbijana sodba niti nima razlogov. Glede podrejenega zahtevka je sodišče druge stopnje nepravilno odločilo, ko je štelo, da novo predlagani dokazi ne bi mogli privesti do drugačne odločitve.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija je utemeljena.

Tožeča stranka v reviziji ni določno opredelila, katere določbe pravdnega postopka naj bi bile kršene z izpodbijano sodbo. Navedbe o protispisnih ugotovitvah sodišč glede nacionalizacije kletnih prostorov kažejo na uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku. Taka kršitev pa po ugotovitvah revizijskega sodišča ni podana, saj o odločilnih dejstvih ni nasprotij med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.

Sodišči prve in druge stopnje sta zavrnili primarni zahtevek tožeče stranke, ker sta šteli, da tožeča stranka zanj ni aktivno legitimirana. Svojo ugotovitev, da tožeča stranka kletnih prostorov ni kupila, ker so bili ti nacionalizirani, sta sodišči oprli na pogodbo z dne 26.12.1969, s katero sta tožnika kupila nepremičnine (hišo v s pravico uporabe na zemljišču) od y. V tč. IV pogodbe so pogodbeniki sporazumno ugotovili med drugim, da je klet v hiši nacionalizirana in jo zaseda podjetje Revizijsko sodišče sklepa, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta kot odločilno za naravo razmerja med strankama in s tem v zvezi za pravice pravdnih strank šteli omenjeno določbo kupoprodajne pogodbe. Zaradi takega stališča je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in tako ni bilo mogoče zanesljivo presoditi aktivne legitimacije tožeče stranke. Revizijsko sodišče je zato odločitev obeh sodišč o primarnem zahtevku razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (2.odst.395.čl. ZPP). Razveljaviti je bilo potrebno glede na njegovo naravo tudi odločitev o podrejenem zahtevku, čeprav revizijsko sodišče na podlagi dosedanjih podatkov spisa ne dvomi v pravilnost odločitve, da ni pogojev, da bi bilo ugodeno zahtevku po 156.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Razveljavitev izreka o pravdnih stroških je posledica odločitve o glavni stvari (3.odst. 166.čl. ZPP).

V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje z dopolnitvijo dokaznega postopka zanesljivo ugotoviti, če so bili sporni kletni prostori pod stanovanjsko hišo in zemljiščem last prodajalke y in če sta jih tožnika od nje kupila. Od tega bo odvisna njuna aktivna legitimacija v tem postopku, brez katere ni mogoče odločati o utemeljenosti primarnega zahtevka.