Jedro

Spori o plačilu prispevka niso spori, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, saj začetek stečaja nad gospodarsko družbo ne spremeni njihove narave in sodne pristojnosti. Na drugačno stališče ne vpliva tožba z ugotovitvenim zahtevkom, saj je takšen zahtevek po prerekanju terjatev v stečajnem postopku tudi izrecno predviden - prvi odstavek 144. člena ZPPSL.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavila terjatve iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Ker je stečajni upravitelj te terjatve prerekal, je bila tožeča stranka napotena na začetek oziroma nadaljevanje postopka glede ugotovitve obstoja prijavljenih terjatev, zaradi česar je dne 24. 11. 2006 vložila tožbo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. To sodišče je tožbo zavrglo (zaradi nepristojnosti), Višje sodišče v Ljubljani pa je na pritožbo tožene stranke izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da je v tej zadevi stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (sklep I Cpg 434/2007 z dne 26. 11. 2008). V razlogih sklepa je ugotovilo, da so predmet zahtevka prispevki, ki so bili odmerjeni v upravnem postopku, ki še ni končan. Kljub temu je za odločitev pomembno, da tožeča stranka ni stranka v upravnem postopku in da gre za spor o plačevanju prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katerega je po določbi 2.a točke prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) pristojno odločati socialno sodišče. Začetek stečajnega postopka sicer ne vpliva na spremembo pristojnosti.

2. Delovno in socialno sodišče pristojnosti ni sprejelo, zaradi česar je v skladu s 25. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) predlagalo Vrhovnemu sodišču, da odloči o nastalem sporu. V predlogu navaja, da se v skladu z drugim odstavkom 58. člena ZDSS-1 v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v zadevah iz prejšnjega odstavka, to je v sporih o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. Tožeča stranka je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani napotena, da začne oziroma nadaljuje postopek pred sodiščem zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve, kar ne predstavlja odločitve in dejanja državnega organa oziroma nosilcev javnih pooblastil. Gre za gospodarski spor, za katerega je v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP in 1. točko prvega odstavka 481. člena ZPP pristojno okrožno sodišče. Ne gre za spor po 2.a točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, temveč za ugotovitev, da so bili prispevki za zdravstveno zavarovanje premalo in prepozno plačani.

3. Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno socialno sodišče. 4. Delovna in socialna sodišča so specializirana sodišča in pristojna za reševanje samo tistih (socialnih) sporov, za katere tako določa zakon. Ti spori so določeni v 7. členu ZDSS-1, med temi pa so navedeni tudi spori o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje (2.a točka prvega odstavka 7. člena).

5. Spori o plačilu prispevka niso spori, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, saj začetek stečaja nad gospodarsko družbo ne spremeni njihove narave in sodne pristojnosti. Na drugačno stališče ne vpliva tožba z ugotovitvenim zahtevkom, saj je takšen zahtevek po prerekanju terjatev v stečajnem postopku tudi izrecno predviden - prvi odstavek 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur. l. RS, št. 67/93 in nadalj.). Takšen zahtevek oziroma odločitev o njem tudi ne pomeni (kot to navaja Delovno in socialno sodišče v Ljubljani) le ugotovitve, da prispevki niso bili v celoti plačani oziroma so bili plačani prepozno, temveč predstavlja odločitev o ugotovitvi dolga stečajnega dolžnika, ki se upniku povrne iz razdelitvene mase, v skladu z ZPPSL.

6. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v večjem številu sporov, med temi tudi v sklepu VIII R 6/2002, na katerega se pravilno sklicuje že Višje sodišče v Ljubljani.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.