Jedro

Izmera parcele temelji na predhodni ureditvi meje, ta pa je bila določena in dogovorjena z mejo, s katero so stranke soglašale - pokazano mejo. Geometer ne more naknadno (sam), po ugotovitvi možnega nesorazmerja v izračunani površini, določiti meje drugače, kot so jo določile stranke za svojo parcelo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka ugotovil, da se v katastrski občini …. kot urejen evidentira del meje parcele 1631/10 s sosednjimi parcelami 1623/4, 1631/9, 1631/11, 1631/21 in 2206/1 (dotikališči); v 2. točki izreka pa, da se v katastrski občini …. kot urejena evidentira meja parcele 1631/8 s sosednjimi parcelami 1623/4, 1631/7, 1631/9 in 2206/1; v 3. točki izreka, da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parc. št. obvezna priloga temu aktu, urejene meje so označene poudarjeno. V obrazložitvi je navedel, da je odločal o dveh zahtevah za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje. Zahtevama je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o. Pri presoji elaborata je ugotovil, da so bile vse stranke - lastniki udeleženih parcel udeleženi na mejni obravnavi, kot izhaja iz zapisnika št. 136 - 2015 z dne 17. 11. 2015 in 9. 12. 2015 ter so podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje, zato je skladno z 40. členom ZEN izdal odločbo.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. 3. Tožnica izpodbija odločitvi obeh upravnih organov, ker so z njima kršene osnovne človekove pravice, gre pa tudi za neenako obravnavanje državljanov. Uveljavlja kršitve določb 14., 33. in 15. člena Ustave. Navaja, da gre za tako očitne kršitve, da bi morala toženka poskrbeti za njihovo odpravo. V obravnavanem primeru bi postopek ureditve meje lahko imenovali kar odvzem ali celo zaplemba zasebne lastnine in to brez sleherne odškodnine v korist lastnika sosednjih nepremičnin. Postopek z geodetom je napačen, saj bi le-ta, kolikor je bilo zemljišča manj kot so izmere vpisane v GURS-u in zemljiški knjigi, moral to upoštevati sorazmerno pri vseh obravnavanih zemljiščih, vsekakor pa bi moral na narok prinesti stare in nove izmere ter staro in novo stanje. Še zlasti, če ti podatki niso bili predmet sklepa in odločbe. Njeno pooblastilo A.A. je bilo dano izrecno za zastopanje na naroku dne 9. 12. 2015, tam pa postopek ni bil pravilno izveden. Tudi sam se z rešitvijo ne strinja, ker se počuti izigranega, saj mu na naroku niso povedali, da bo zaradi podpisa zapisnika dobil parcelo, ki bo toliko zmanjšana, zmanjšanje pa se bo imenovalo „urejena“ meja. Postopek in same rešitve so pristranske ter v nasprotju z načelom pravičnosti. Glede na to, da odločbe temeljijo na podatkih, ki stranki niso bile razkrite ob podpisu zapisnika, ker tudi iz odločb ni razvidno prikrajšanje po „ureditvi meje“, je podana tudi kršitev določila 25. člena Ustave. Ker gre za oškodovanje brez povračila škode, pa je kršeno tudi določilo 26. člena Ustave ter 153. člena Ustave, kolikor sam zakon omogoča vse predhodne kršitve. Uveljavlja vse razloge iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Predlaga odpravo obeh izpodbijanih odločb in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Stranke z interesom v tem postopku na tožbo niso odgovorile.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna urejena meja tožničine solastne parcele 1631/8 s sosednjimi.

8. V zvezi z urejeno mejo parcele 1631/8 je drugostopni organ tožnici podrobno pojasnil potek urejanja meje in pravilnost presoje prvostopnega organa v zvezi z elaboratom, katerega sestavni del je predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru in zapisnikom mejne obravnave.

9. V obravnavanem primeru iz zapisnika mejne obravnave z dne 9. 12. 2015 izhaja, da je geodet predlagal mejo na podlagi grafičnih podatkov (arhivskega katastrskega načrta) ter da je stopnja natančnosti katastrskih podatkov + - 5 m. S tako predlagano mejo je soglašal v imenu tožnice tudi njen pooblaščenec. Geodet je glede na navedeno ravnal v skladu z 31. členom ZEN, predlagal mejo, pooblaščenec tožnice pa ni pokazal svoje meje, pač pa je soglašal s predlagano mejo. Glede na navedeno sodišče zavrača tožničin ugovor, da ob podpisu zapisnika strankam niso bili razkriti podatki, na katerih temelji pokazana meja.

10. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov (drugi odstavek 39. člena ZEN). Namreč, kolikor podatki elaborata ne omogočajo evidentiranja predlagane meje v zemljiškem katastru, je to po določbi 6. točke četrtega odstavka 35. člena ZEN razlog za zavrženje zahteve za evidentiranje. Sodišče navedeno navaja iz razloga, ker tožnica dvomi, da je bila evidentirana meja narejena po podatkih zemljiškega katastra. Kolikor temu ne bi bilo tako, organ na podlagi elaborata evidentiranja ne bi mogel izvesti.

11. Tožnica ne navaja nobenega utemeljenega razloga, ki bi kazal na kršitev določb postopka izvedbe mejne obravnave in kršitve določb postopka organa na podlagi zahteve za uvedbo postopka evidentiranja in presoje elaborata. Ne navaja tudi, kje bi po njenem mnenju morala potekati meja med sosednjima parcelama, torej v katerem obsegu evidentiranje meje po njenem ne ustreza meji glede na zadnje podatke zemljiškega katastra ali meji dejanskega uživanja (3. člen Pravilnika). Bistvo tožničine tožbe je, da se bodo v posledici izvedene ureditve meje spremenili podatki o površini parcele. Po določbi tretjega odstavka 20. člena ZEN geodetska uprava po uradni dolžnosti izračuna površino parcele in o tem obvesti lastnika parcele, če ugotovi, da je meja urejena in se z urejeno mejo spremeni površina (enako 20. in 28. člen Pravilnika). Gre za tehnično opravilo, ki ne vpliva na obseg parcele, ki je bil že zamejen z urejeno mejo (predlagano), s katero se je tožnica po svojem pooblaščencu strinjala. Neumesten in netemelječ na zakonu je predlog tožnice, da naj bi moral geodet, kolikor je bilo zemljišča manj kot so izmere vpisane v GURS in v zemljiški knjigi, to upoštevati sorazmerno pri vseh obravnavanih zemljiščih (tožnica meni predvsem na parcelo 1631/10, ki se je tudi urejala v združenem postopku). Namreč izmera parcele temelji na predhodni ureditvi meje, ta pa je bila določena in dogovorjena z mejo, s katero so stranke soglašale - pokazano mejo. Geometer ne more naknadno (sam), po ugotovitvi možnega nesorazmerja v izračunani površini, določiti meje drugače, kot so jo določile stranke za svojo parcelo. Neupravičeno zato tožnica imenuje obravnavani postopek odvzem ali zaplembo zasebne lastnine oziroma oškodovanje brez povračila škode, saj je izračun površine parcele zgolj posledica predhodno dogovorjene oziroma pokazane meje, s katero se je njen pooblaščenec strinjal. Nenazadnje pa izračun površine ni niti odločitev z izpodbijano odločbo.

12. Tožnica uveljavlja kršitev več členov Ustave (14., 15., 25., 26., 33., 153.). Njeni ugovori v zvezi s kršitvijo Ustave v zvezi s konkretnim postopkom so pavšalni in je nanje sodišče odgovorilo z obrazložitvijo pravilnosti uporabe zakona v obravnavanem primeru.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

14. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.