Jedro

Ker je bila pritožba vložena po poteku z zakonom določenega 15-dnevnega roka od v spisih izkazane vročitve odločbe, je bilo zavrženje pritožbe na podlagi 2. odstavka 240. člena ZUP utemeljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 22.11.2002, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote S.B. z dne 11.4.2001. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrgel kot prepozno tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote S.B. z dne 10.9.1998. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Navaja, da Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) določa 15-dnevni rok za pritožbo, ki se šteje od dneva vročitve odločbe. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je tožnik vložil pritožbo zoper odločbo Upravne enote S.B. z dne 10.9.1998, dne 21.3.2001, zato je v obravnavani zadevi pomembna ugotovitev, kdaj je bila tožniku navedena odločba vročena. Ker je iz povratnice, priložene odločbi z dne 10.9.1998, razvidno, da je tožnik to odločbo prejel 24.9.1998, kar je potrdil z lastnoročnim podpisom, pritožbo zoper navedeno odločbo pa je vložil dne 21.3.2001, je bilo zavrženje prepozno vložene pritožbe utemeljeno (1. in 2. odstavek 240. člena ZUP). Tožnik v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, da v kuverti, ki jo je prejel dne 24.9.1998, odločbe z dne 10.9.1998 ni bilo, v njej je bila po njegovih navedbah odločba z dne 2.6.1997, vendar ne navaja okoliščin, niti ne predlaga dokazil, ki bi njegovo trditev potrjevale. S takim ugovorom tožnik v tem upravnem sporu ne more uspeti.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Za svojo trditev res ni predlagal nobenih drugih dokazil kot poštno kuverto, v kateri je prejel odločbo Upravne enote S.B. z dne 2.6.1997, na kuverti pa je bila izpisana le številka odločbe, ne pa tudi datum. Zato je treba verjeti njegovim navedbam, da se je v kuverti nahajala odločba z dne 2.6.1997. Ta odločba je bila za tožnika ugodna, ker mu je priznavala zdravstveno zavarovanje po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja že od 1.2.1996 dalje. Zato zoper to odločbo ni vložil pritožbe. Če upravni organ ni verjel njegovim pritožbenim navedbam, je imel možnost, da izvede dokaz z zaslišanjem tožnika kot stranke po 188. členu ZUP. Ker upravni organ tega dokaza ni izvedel, je bilo dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovljeno. Zato predlaga, da se v upravnem postopku izvede še dokaz z zaslišanjem. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Kot izhaja iz predloženih spisov, je bila v obravnavani zadevi tožniku odločba Upravne enote S.B. z dne 2.6.1997 vročena dne 4.6.1997 in ne šele dne 14.9.1998, kot to zatrjuje tožnik. Iz povratnice, ki je pripeta k odločbi Upravne enote S.B. z dne 10.9.1998, in jo je tožnik lastnoročno podpisal, namreč izhaja, da je bila ta odločba tožniku vročena dne 24.9.1998. Podpisana vročilnica je bila tožniku dana na vpogled dne 12.3.2001. Tožnik pa niti v upravnem postopku niti v tožbi ni navajal nobenih takih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da mu, ne glede na podatke v uradnih spisih, navedena odločba ni bila dejansko vročena in zaradi katerih bi ga moral upravni organ o tem še zaslišati. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnikovih navedb brez izkazanih dodatnih okoliščin, ki bi utemeljevale njegove navedbe, da mu sporna odločba dejansko ni bila vročena v letu 1998, ni mogoče upoštevati. Ker pa je svojo pritožbo zoper odločbo Upravne enote S.B. z dne 10.9.1998 poslal priporočeno po pošti šele dne 21.3.2001, kar ni sporno, je bila ta pritožba vložena po poteku z zakonom določenega 15-dnevnega roka od v spisih izkazane vročitve dne 24.9.1998, torej prepozno ter je bilo zavrženje pritožbe na podlagi 2. odstavka 240. člena ZUP utemeljeno. Zato pritožbeni ugovori o tem, da ni bil zaslišan v skladu s 188. členom ZUP, glede na procesno odločitev v upravnem postopku v zvezi z izkazano vračitvijo sporne odločbe, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.