Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
30. 11. 1999
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 30. novembra 1999
s k l e n i l o:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips-5/98 z dne 24. 2. 1998 se ne sprejme.
Pritožnik je v sodnem postopku uveljavljal več denarnih zahtevkov za čas od priznanja invalidnosti III. kategorije do upokojitve. Zahtevki so se nanašali na plačilo nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, regres za letni dopust in odpravnino ob upokojitvi. Iz priloženih sodb izhaja, da je bilo njegovim zahtevkom po temelju ugodeno v celoti, po višini pa sta bila delno zavrnjena zahtevka za plačilo nadomestila plače in do odpravnine. Zavrnitev se nanaša na tisti del zahtevka, za katerega ni pravne podlage v zakonu oziroma kolektivni pogodbi.
Regres za letni dopust za leto 1990 in 1991 je bil pritožniku v celoti priznan, zato so drugačne navedbe v ustavni pritožbi netočne. Zahtevek za plačilo občasnih poračunov plače oziroma poračun po zaključnem računu - kar pritožnik prav tako navaja v ustavni pritožbi - pa ni bil predmet obravnavanega sodnega postopka. Pritožnik navaja, da naj bi bil prikrajšan pri vseh vrstah prejemkov v primerjavi z drugimi delavci podjetja in to zaradi svojega porekla oziroma narodnosti.
Pritožnik je izčrpal vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Revizija je bila zavržena kot prepozna, ker je pritožnikov pooblaščenec za en dan zamudil rok. To pomeni, da lahko Ustavno sodišče vlogo pritožnika obravnava le kot pravočasno pritožbo zoper revizijski sklep, ne pa tudi kot ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo. Rok za vložitev ustavne pritožbe neposredno zoper pravnomočno sodbo je namreč potekel že leta 1997 (prvi odstavek 52. člena ZUstS). Presoja torej lahko le, ali je bila pritožniku v revizijskem postopku morda kršena zatrjevana človekova pravica.
Pritožnik ne navede ničesar, kar bi kazalo na njegovo neenako (neenakopravno) obravnavanje v sodnem postopku zaradi narodnosti. Zamuda roka za vložitev izrednega pravnega sredstva je objektivna okoliščina. Na to ugotovitev ne vplivajo osebne lastnosti strank v postopku, sodišče pa se tudi ne spušča v vprašanje utemeljenosti zahtevka. Ker očitno ne gre za zatrjevano kršitev človekove pravice iz prvega odstavka 14. člena Ustave, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.
Predsednica senataMilojka Modrijan