Jedro

Z zamudno sodbo sodišče o utemeljenosti zahtevka odloči na podlagi tožbenih navedb – zatrjevanih dejstev, ki se zaradi toženčeve pasivnosti štejejo za priznana in niso predmet dokazovanja.

Zaradi domneve, da so dejstva, ki jih zatrjuje tožeča stranka, priznana, dokazov ni treba izvajati in resničnosti navedb tožeče stranke ni treba preizkušati. Presoja eventualnega nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in dokazi se ne sme preleviti v dokazovanje, s katerim bi se ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z zamudno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za plačilo nadomestila za uporabo nepremičnine parc. št. 2/7 k. o. X. Zavrnjen je tudi zahtevek za plačilo pravdnih stroškov.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravnega postopka. Predlaga spremembo sodbe, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je pogodba, s katero je nepremičnino tožencu v najem oddala družba E. d.o.o., v celoti nična. To pogodbo je tožeča stranka predložila zgolj zaradi dokazovanja toženčevega EMŠO in davčne številke in z njo ne dokazuje svojih trditev. Pogodba je bila sklenjena brez vednosti tožeče stranke. Od 21.4.2011 družba E. d.o.o. ni bila več lastnica sporne nepremičnine. Od 28.9.2012 je izključni lastnik sporne nepremičnine odstopnik terjatve – družba K. d.o.o. Opozarja, da bi moralo sodišče upoštevati v tožbi zatrjevano dejansko stanje. Za zmoten označuje zaključek, da notifikcija o cesiji tožene stranke ni dosegla. Tudi če je tožena stranka takrat res že spremenila bivališče, ji je bila pošta gotovo vročena, saj ni bila vrnjena pošiljatelju. Notifikacija ni konstitutiven pogoj za veljavnost cesije.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pogoji za izdajo zamudne sodbe, predpisani v prvem odstavku 318. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), so: da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik in z dejstvi, ki so splošno znana. Z zamudno sodbo sodišče o utemeljenosti zahtevka odloči na podlagi tožbenih navedb – zatrjevanih dejstev, ki se zaradi toženčeve pasivnosti štejejo za priznana in niso predmet dokazovanja. Zamudna sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, zato je zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati (2. odstavek 338. čl. ZPP).

5. V 15. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje v nasprotju z gornjimi pogoji presojalo pravilnost trditve o notifikaciji cesije in v nasprotju s tožbeno trditvijo, da je bil toženec o cesiji obveščen, ugotovilo, da o cesiji ni bil obveščen. Ker na to ugotovitev odločitve ni oprlo, navedena procesna kršitev na odločitev ni vplivala.

6. Tudi v 19. točki sodbe je sodišče prve stopnje v nasprotju s pogoji za izdajo zamudne sodbe presojalo trditev o obstoju cedirane terjatve in njeni višini. Ni upoštevalo trditev tožeče stranke: – da toženec že najmanj od 1.1.2013 brez pravne podlage uporablja nepremičnino 2/7 k. o. X; da je družba K. d.o.o. edina lastnica nepremičnine parc. št. 2/7 k. o. X; da ji je družba K. d.o.o. cedirala terjatev, ki jo ima do toženca iz naslova uporabe nepremičnine parc. št. 2/7 k. o. X; da je bil toženec z dopisom z dne 23.5.2015 o odstopu terjatve obveščen in pozvan k plačilu uporabnine, ki je ni poravnal; da bi bilo na trgu za najem te nepremičnine mogoče iztržiti 400,00 EUR najemnine mesečno. Ker sodišče odločitve ni oprlo na zatrjevana dejstva (3. točka prvega odstavka 318. čl. ZPP), ampak je obstoj pravno odločilnih dejstev ugotavljalo na podlagi predloženih dokazov, je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Sodba je zato razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek (354. čl. ZPP).

7. V ponovljenem postopku je treba upoštevati dejanske okoliščine – dejstva, ki jih zatrjuje tožeča stranka (3. točka prvega odstavka 318. čl. ZPP). Zaradi toženčeve pasivnosti se domneva, da so ta dejstva priznana. Zaradi te domneve dokazov ni treba izvajati in resničnosti navedb tožeče stranke ni treba preizkušati. Presoja eventalnega nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in dokazi se ne sme preleviti v dokazovanje, s katerim bi se ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo.

8. Pri presoji eventualne neskladnosti med trditvami in predloženimi dokazi (4. točka prvega odstavka 318. čl. ZPP) je treba upoštevati, ali / na kakšen način dokazi nasprotujejo zatrjevanim pravno odločilnim dejstvom; ali si dokazi nasprotujejo tudi med seboj; ali dokazi demantirajo zatrjevana dejstva.(1) Če z navedenim nasprotjem tožbene trditve niso demantirane, je zamudno sodbo mogoče izdati. V nasprotnem primeru je treba izvesti kontradiktoren postopek in na podlagi glavne obravnave odločiti o tožbenem zahtevku. Nepomembno je, za dokazovanje katerega od zatrjevanih dejstev je posamezen dokaz predlagan.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. čl. ZPP. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno, ko bo znan uspeh strank v postopku.

10. Višje sodišče v Ljubljani je pristojno za reševanje te pritožbene zadeve, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. Su 1706/2016 z dne 22.9.2016 prenesena iz Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Ljubljani.

Op. št. (1): Jan Zobec: Vsebinski pogoji za izdajo zamudne sodbe in poizvedovalni postopek, Pravnik št.- 11-12, letnik 2006.