Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval, da mu toženka izstavi ustrezno listino za vpis lastninske pravice na njegovo ime pri 47 nepremičninah. Toženka naj bi se k temu zavezala s poprej sklenjenim dogovorom o ureditvi medsebojnih razmerij.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo glede 39 nepremičnin, glede preostalih 8 pa je zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je toženki naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine še pri eni dodatni parceli. V preostanku je pritožbo tožnika zavrnilo, prav tako je v celoti zavrnilo pritožbo toženke in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Zastavlja deset vprašanj: 1) s kakšno stopnjo verjetnosti mora izvedenec kot strokovnjak podati zaključek, da je s tem izpolnjeno dokazno breme stranke? Ali zadostuje, da je stopnja verjetnosti 50 %; 2) ali pride pri ugotovitvi izvedenca, da je mogoče s 50 % zanesljivostjo trditi, da nekdo ni pisec nečesa, do prevalitve dokaznega bremena na tistega, ki zatrjuje, da je podpisnik nasprotna stranka; 3) na kom je dokazno breme glede pristnosti podpisa na listini – na tistem, ki zatrjuje, da podpis ni njegov, ali na tistem, ki zatrjuje, da je podpisnik nasprotna stranka; 4) ali lahko izpovedba priče nadomesti oceno izvedenca grafologa glede pristnosti lastnoročnega podpisa na listini; 5) ali gre za pogodbo, pri kateri je ob podpisu pogodbene stranke odtisnjen žig gospodarske družbe, šteti kot pogodbo, ki zavezuje podpisnika v svojstvu fizične osebe, ali podpisnika v svojstvu funkcije, ki jo opravlja v gospodarski družbi, katere žig je odtisnjen ob njegovem podpisu; 6) ali lahko nekdo veljavno prenese lastninsko pravico na nepremičninah, pri katerih v trenutku sklenitve zavezovalnega posla ni njihov lastnik; 7) ali pogodbena dikcija „da bo ena pogodbena stranka na drugo pogodbeno stranko prenesla lastništvo na stanovanjski hiši na naslovu XY, v kateri druga pogodbena stranka prebiva s svojo družino, ter tudi tiste vinograde, ki jih je imela druga pogodbena stranka v posesti določeno časovno obdobje“, pomeni pri pravnem prometu nepremičnin določljiv predmet pogodbene obveznosti; 8) ali vsebina dogovora z dne 11. 2. 2011 predstavlja veljavni zavezovalni posel za prenos lastninske pravice na nepremičninah; 9) ali je pravni posel glede kmetijskih zemljišč veljaven, četudi ni bilo pred tem pridobljeno potrdilo, kot ga predpisuje tretji odstavek 22. člena ZKZ; 10) ali gre pri ravnanju sodišča, ko je v izreku sodbe navedlo drugačen ID znak nepremičnine, kot je to navedel tožnik v postavljenem zahtevku, za dovoljeno popravo tožbenega zahtevka, ali gre za prekoračitev tožbenega zahtevka. Njihovo pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in njegovega razvoja preko sodne prakse.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).