Jedro

O v obravnavani zadevi pomembnem pravnem vprašanju je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, in sicer je v zadevah X Ips 387/2008 z dne 8.5.2008, I Up 1148/2000 z dne 22.11.2001 in II Ips 627/2005 z dne 16.3.2006 odločilo, da premoženje, ki je bilo na podlagi 4. člena Zakona o zaplembi in izvrševanju zaplembe izvzeto iz zaplembe, že po samem zakonu ni bilo predmet zaplembe, zato ni bilo podržavljeno, in sicer ne glede na to, da se je odločba o zaplembi glasila na zaplembo celotnega premoženja, izvzeto premoženje pa je bilo določeno šele s kasneje izdano odločbo, in tudi ne glede na to, kateremu od družinskih članov iz 4. člena Zakona o zaplembi in izvrševanju zaplembe je bilo puščeno izvzeto premoženje.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka po odvetnici dne 8. 7. 2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da vrednost spora znaša 21.000,00 EUR, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju in da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice. Kot pomembno pravno vprašanje navaja dopustnost odločanja o dedovanju premoženja po pokojnem A.A. z zaplembeno odločbo. Zelo hude posledice utemeljuje z navedbo, da je bilo zaplenjeno premoženje naknadno s strani države dodeljeno samo enemu otroku, s tem pa sta bila preostala dva otroka prvotnega lastnika prezrta in dedno oškodovana zaradi ravnanja države. Vrhu tega se razpolaganje države ni vštevalo v dedovanje drugega denacionalizacijskega premoženja.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper delno odločbo Upravne enote Kranj z dne 31. 12. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 3. 3. 2008, s katero je ta zavrnila pritožbo zoper zavrnilni del izpodbijane odločbe. Prvostopni upravni organ je v navedeni odločbi med drugim odločil, da se del parcele št. 19 k.o. ... vrne upravičencu A.A. ter zavrne zahteva revidentke in B.B. za denacionalizacijo po upravičencu A.A. Tako je odločil, ker je ugotovil, da navedeno premoženje, ki je bilo izvzeto iz zaplembe, ni bilo podržavljeno z zaplembo premoženja A.A. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Revidentka navaja, da vrednost spora presega 21.000,00 EUR, pri čemer izpodbijane vrednosti ne obrazloži in ne izkaže. Iz navedb v tožbi in tožbenega predloga sicer izhaja, da je predmet spora zavrnitev zahteve za vrnitev premoženja v naravi, kar pa ni spor, izražen v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine, izražena v denarni vrednosti v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, pa revidentka v reviziji ne navaja, niti ne izkaže, iz izpodbijane upravne odločbe pa sicer izhaja, da je vrednost spornega premoženja ocenjena na 4.887,34 DEM. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Glede na vsebino obravnavane zadeve je pomembno pravno vprašanje, ki ga revidentka tudi izpostavlja, ali so bile nepremičnine, ki so bile z naknadno izdanim sklepom izvzete iz zaplembe, pred tem že podržavljene z odločbo, ki se je glasila na zaplembo celotnega premoženja A.A. O tem pravnem vprašanju pa je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, in sicer je v zadevah, X Ips 387/2008 z dne 8. 5. 2008, I Up 1148/2000 z dne 22. 11. 2001 in II Ips 627/2005 z dne 16. 3. 2006, odločilo, da premoženje, ki je bilo na podlagi 4. člena Zakona o zaplembi in izvrševanju zaplembe izvzeto iz zaplembe, že po samem zakonu ni bilo predmet zaplembe, zato ni bilo podržavljeno, in sicer ne glede na to, da se je odločba o zaplembi glasila na zaplembo celotnega premoženja, izvzeto premoženje pa je bilo določeno šele s kasneje izdano odločbo, in tudi ne glede na to, kateremu od družinskih članov iz 4. člena Zakona o zaplembi in izvrševanju zaplembe je bilo puščeno izvzeto premoženje. Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča, zato po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Tega pogoja pa revidentka ni izkazala z zatrjevanjem, da je bila z dodelitvijo spornega premoženja v času zaplembe le enemu od otrok A.A. kot njegova pravna naslednica oškodovana ter da je bila kršena njena pravica do lastnine in dedovanja, saj razmerja med dediči niso vprašanja, ki bi bila predmet denacionalizacije.

8. Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.