Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot to izhaja tudi iz razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje v zadevi sicer razpisalo več narokov, na nobenega od teh pa zagovornika ni vabilo. Soglašati je zato potrebno z zagovornikom, ko v pritožbi navaja, da je bila obdolžencu s tem odvzeta pravica do zagovornika v kazenskem postopku. Če se je prvostopno sodišče odločilo, da v zadevi opravi narok, bi namreč moralo (120. člen ZKP) poleg obsojenca na narok vabiti tudi njegovega zagovornika.
Pritožbi zagovornika obsojenega A. A. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z določbami prvega in petega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenilo, da se obsojenemu A. A., zaradi neopravljenega dela v splošno korist, izvrši enotna kazen eno leto in šest mesecev zapora, izrečena na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru X 60957/2021, ki je postala pravnomočna 1. 1. 2022. 2. Zoper tak sklep se je pritožil obsojenčev zagovornik iz pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Zagovornik v pritožbi navaja, da je obsojenec v predmetnem kazenskem postopku pooblastil za zastopanje zagovornika, odvetnika B. B., kateremu pooblastilo v obravnavani zadevi ni prenehalo. Kot to izhaja tudi iz razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje v zadevi sicer razpisalo več narokov, na nobenega od teh pa zagovornika ni vabilo. Soglašati je zato potrebno z zagovornikom, ko v pritožbi navaja, da je bila obdolžencu s tem odvzeta pravica do zagovornika v kazenskem postopku. Če se je prvostopno sodišče odločilo, da v zadevi opravi narok, bi namreč moralo (120. člen ZKP) poleg obsojenca na narok vabiti tudi njegovega zagovornika. Postopek glede izvršitve zaporne kazni, ki je bila obsojencu nadomeščena z delom v splošno korist, ki ga je v obravnavani zadevi vodilo prvostopno sodišče namreč ne predstavlja novega sojenja, ampak le spremembo prejšnje pravnomočne sodbe v zakonsko določenih mejah, kar pomeni, da je obsojenca v času postopka za izvršitev zaporne kazni, ki je bila obsojencu nadomeščena z delom v splošno korist še vedno zastopal zagovornik, odvetnik B. B. iz A. o.p., d.o.o., saj obsojenec vse do danes pooblastila odvetniku ni preklical. Glede na navedeno je pritrditi pritožbi zagovornika, da navedena kršitev predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, prav tako pa predstavlja tudi kršitev pravice do obrambe iz 29. člena Ustave Republike Slovenije.
5. Opisana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ima za posledico razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v novo odločanje. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče odpravilo ugotovljene nepravilnosti, kritično pa bo presodilo tudi vsa pritožbena izvajanja, ki se nanašajo na obdolženčevo zdravstveno stanje in jih v pritožbi izpostavlja obdolženčev zagovornik, saj se z navedenimi okoliščinami, glede na ugotovljene kršitve, pritožbeno sodišče ni moglo ukvarjati.
6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.