Jedro

Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.

Pritožnica je šele v pritožbi navedla, da denarna sredstva na računu potrebuje za plačilo tekočih obveznosti iz poslovanja. Ker ni izkazala, da teh trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, so nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

2.Zoper sklep se pritožuje toženka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. in 2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov ne priglaša.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu z določbami 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila sodne takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila takse (v delu, ki presega 44 EUR), ji odloži plačilo ali dovoli obročno plačilo takse, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj. Pri odločitvi mora sodišče upoštevati finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke.

5.Zavrnjeni predlog toženke se nanaša na sodno takso za pritožbeni postopek v znesku 6.525,00 EUR. Sodišče prve stopnje ga je zavrnilo, ker je ocenilo, da (takojšnje) plačilo sodne takse ne bi ogrozilo toženkine dejavnosti. Presojo je oprlo na vsebino toženkinih bilanc (ki izkazujejo, da je v letu 2023 povečala čiste prihodke od prodaje iz 49.309,00 EUR na 68.401,00 EUR in je imela ob koncu leta 2023 pozitivni kapital v višini 19.626,00 EUR ter 12.936,00 rezerv, njena čista izguba pa je znašala le 810,00 EUR in se je glede na leto 2022 še nekoliko zmanjšala) in okoliščino, da ima na transakcijskem računu denarna sredstva v znesku 8.083,00 EUR in 142,00 CHF. Ti razlogi se ne nanašajo le na zavrnitev primarnega predloga za taksno oprostitev, temveč tudi na zavrnitev podrednega predloga za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Očitek, da izpodbijani sklep nima obrazložitve o odlogu ali obročnem plačilu takse, zato ni utemeljen.

6.Toženka ugotovljenemu dejanskemu stanju nasprotuje in opozarja, da svoja vozila, stroje in opremo potrebuje pri poslovanju in tega premoženja ne more prodati zaradi plačila sodne takse, kar je med postopkom pojasnila. Meni, da se to življenjsko nanaša tudi na njena denarna sredstva, ki jih potrebuje za plačilo tekočih obveznosti iz poslovanja (komunalnih stroškov za najete nepremičnine, najemnin, plač in prispevkov). Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje o prihodkih toženke (približno 68.000,00 EUR letno oziroma 5.500,00 EUR mesečno) in poslovanju z manjšo izgubo bi torej plačilo sodne takse (ki znaša desetino njenih letnih prihodkov) pomenilo, da več kot en tekoči mesec ne bi imela dovolj sredstev za izplačilo prej navedenih rednih obveznosti, kar ustreza standardu ogroženosti dejavnosti.

7.Tudi ti pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.

8.Toženka pred sodiščem prve stopnje ni podala trditev, da (in zakaj) sodne takse ne more plačati z zadostnimi denarnimi sredstvi, ki jih ima na transakcijskem računu (8.083,00 EUR in 142,00 CHF). Tega ni storila ne v (povsem pavšalnem) predlogu ne v njegovi dopolnitvi po pozivu sodišča prve stopnje. Poleg pojasnila, da so nepremičnine v bilancah predmet te pravde, je tedaj (pavšalno in neizkazano) trdila le, da njena motorna vozila, pohištvo, stroji in oprema niso primerni za prodajo in zagotovitev sredstev za plačilo sodne takse, ker jih uporablja pri poslovanju. Konkretnejših trditev, kako bi bila s plačilom sodne takse njena dejavnost ogrožena, ni podala, zato ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu. Šele v pritožbi je navedla, da omenjena denarna sredstva na računu potrebuje za plačilo tekočih obveznosti iz poslovanja. Ker ni izkazala, da teh trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, so nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Ker jih višje sodišče ne sme upoštevati, so pritožbena izvajanja, ki se nanje opirajo, nujno neuspešna.

9.Pritožbene navedbe so glede na navedene razloge neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza: