Jedro

1. Presoja dolžničinega predloga za omejitev izvršbe pokaže, da dolžnica ni izkazala, da bo upnikova terjatev lahko poplačana zgolj iz denarnih sredstev na njenih računih pri banki A. 2. Od uveljavitve novele ZIZ iz leta 2002 velja, da sodišče, če upnik v osemdnevnem roku za odgovor na ugovor izjavi, da ugovoru nasprotuje, ugovor tretjega zavrne, vložnik ugovora pa lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na določeni predmet ni dopustna.

Izrek

s k l e n i l o : Pritožbi se zavrneta in potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Dne 7.4.2004 je sodišče prve stopnje izdalo dva sklepa. S prvim na r. št. 70 spisa je zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi na denarna sredstva dolžnice pri banki B in njen ugovor zoper sklep o zavarovanju. Dolžnica v pritožbi zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno tolmačilo vsebino 2. točke izreka izvršilnega naslova. Poudarja, da je zahtevek pripoznala le pod pogojem, da se za poplačilo terjatve uporabijo sredstva na računu pri banki A. Zato 2. točka izreka sodbe predstavlja dogovor, ki se ga morata držati obe stranki. Po mnenju dolžnice tudi ne drži, da ni izkazala, da bodo sredstva pri banki A zadoščala za poplačilo upnikove terjatve. Na račun pri banki A bodo prispela denarna sredstva iz različnih virov. Tako je zagotovil izplačilo v stečajnem postopku nad družbo S priznane terjatve stečajni upravitelj T.Č.. Denar ji dolguje tudi družba K... Krško, d.o.o. - v stečaju. Dejstvo, da izplačilo do sedaj še ni bilo realizirano, še ne pomeni, da terjatev ne bo plačana. Poplačilo bo vsekakor izvršeno, saj so sredstva v ta namen rezervirana. Tudi nekaj drugih terjatev oziroma sredstev bo prispelo na njen račun pri A banki, pri čemer poudarja, da nima drugih upnikov, ki bi posegali na ta račun, tako da bo za upnika na razpolago dovolj sredstev. Iz navedenih razlogov predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Z drugim sklepom z dne 7.4.2004 na r. št. 71 spisa je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretje T. F. iz Ljubljane zoper sklep o zavarovanju. V pritožbi zoper navedeni sklep tretja uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izvršbo v delu, ki se nanaša na stanovanje na Kotnikovi v Ljubljani, ustavi. Navaja, da je za navedbe v odgovoru na ugovor izvedela šele po izdaji izpodbijanega sklepa, zaradi česar se ni mogla izreči o njih. Sodišče je zato s tem bistveno kršilo postopkovna pravila. Poleg tega tretja vztraja na trditvi, da je lastnica stanovanja na Kotnikovi v Ljubljani in ker dejstev v zvezi s tem ne ugotavlja, je izpodbijani sklep nezakonit. Zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja pa se tudi izvršba na to stanovanje ne bi smela dovoliti. Pritožbi nista utemeljeni. O pritožbi dolžnice: Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je imel upnik za izterjavo denarne terjatve do dolžnice na podlagi sodbe na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 960/99 z dne 14.5.2002, v zvezi s popravnim sklepom istega sodišča, opr. št. I P 960/99 z dne 17.5.2002, na voljo vsa z zakonom predvidena izvršilna sredstva oziroma predmete. 2. točka izreka citiranega izvršilnega naslova ga pri tem na noben način ni omejevala, saj je v njem opredeljena le obveznost A banke, ne pa tudi obveznost upnika. To je iz omenjene točke izreka izvršilnega naslova jasno razvidno, zaradi česar jo je treba brati tako, kot se glasi, in ne morebiti z razlago kako drugače (glej 82. člen Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001). Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tudi dolžničin predlog za omejitev izvršbe na njena denarna sredstva pri banki A. Tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžnica zaenkrat ni izkazala, da bo upnikova terjatev lahko poplačana že zgolj iz sredstev na njenih računih pri banki A. Nobena izmed zatrjevanih terjatev dolžnice do tretjih namreč do sedaj še ni bila plačana. Tako ni mogoče zaključiti, da dolžničina sredstva na računih pri banki A v tej fazi zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, kar je pogoj za omejitev izvršbe iz 2. odst. 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Uradni list RS, št. 336/2004 - prvo uradno prečiščeno besedilo). Taka odločitev ne izključuje možnosti kasnejše omejitve izvršbe, če bo dolžnica kaj takega predlagala takrat, ko bodo denarna sredstva na računih pri banki A dejansko zadoščala za poplačilo upnikove terjatve. O pritožbi tretje: Od uveljavitve novele ZIZ iz leta 2002 velja, da sodišče, če upnik v osemdnevnem roku za odgovor na ugovor izjavi, da ugovoru nasprotuje, ugovor tretjega zavrne, vložnik ugovora pa lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na določenem predmetu ni dopustna (2. in 3. odst. 65. člena ZIZ). V primeru sicer obrazloženega ugovora tretjega, je torej odločitev o utemeljenosti ugovora odvisna zgolj od upnikovega ravnanja oziroma stališča - če v roku ne odgovori na ugovor ali če izjavi, da mu ne nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo (1. odst. 65. člena ZIZ), če pa upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, kot v obravnavanem primeru, pa sodišče ugovor zavrne (2. odst. 65. člena ZIZ). Pri tem se vsebinsko ne ukvarja z vprašanjem, ali je izvršba na predmetu, za katerega tretji zatrjuje, da ima na njem stvarnopravno (ali morda celo obligacijskopravno) pravico, dopustna ali ne. O tem odloča pravdno sodišče, če tretji zoper upnika vloži t.i. izločitveno tožbo, v izvršbi pa je vložitev omenjene tožbe lahko le razlog za odlog izvršbe glede spornega predmeta (če so izpolnjeni še drugi pogoji iz 73. člena ZIZ). V tem smislu je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora tretje pravilna. V obravnavanem primeru je namreč upnik v odgovoru na ugovor tretje izjavil, da ugovoru nasprotuje. Zaradi tega bi bil tudi odgovor tretje na navedbe upnika v odgovoru na njen ugovor za odločitev o njenem ugovoru brezpredmeten. Zato torej ni podan nobeden izmed uveljavljenih razlogov tretje. Pritožbeno sodišče je iz vseh navedenih razlogov zavrnilo pritožbo dolžnice in tretje ter v skladu z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 40/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo) v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.