Jedro

Zaradi slabega pravdanja oziroma izbire svojega pooblaščenca zavarovanec škodnih posledic ne more prevaliti na zavarovalnico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji je prva toženka dolžna plačati 31.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.9.2011 do plačila (I. točka izreka) in tožnico zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov prve toženke v znesku 15,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da prva toženka na nobeni pravni podlagi tožnici ni dolžna povrniti vtoževanega zneska.

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju. ZPP) pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožničinemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in prvi toženki naloži v plačilo vse stroške postopka z obrestmi. Izpostavlja, da je prva toženka že ob prejemu tožbe videla in vedela, da je tožena tudi tožnica in bi morala od nje zahtevati, da tožnica pooblasti odvetnika po izbiri prve toženke. Ker tega ni zahtevala, ne more sedaj očitati tožnici, zakaj ni vložila pritožbe zoper sodbo. Še posebej ji tega ne more očitati, ker po prejemu sodbe od tožnice ni zahtevala, da vloži pritožbo. Kot strokovnjak je bila prva toženka dolžna poskrbeti ne samo za svoje, ampak tudi za interese tožnice, kot svoje zavarovanke. Po mnenju pritožnice je sodišče naredilo napako s poudarjanjem opustitve pritožbe. Ob prejemu sodbe ni bilo možno vedeti, kako bo odločilo sodišče druge stopnje. Postaviti se je treba v položaj, da je tožnica verjela, da je sodišče pravilno razsodilo in se ni pritožila zaradi tega, ker se je utemeljeno (po materialnem pravu) zanašala na plačilo s strani zavarovalnice. Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO-95/1) v 5. točki četrtega člena med obveznostmi zavarovanca določajo tudi, da mora zavarovanec vodenje pravde zaupati zavarovalnici in dati pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica. To pa v nasprotju z razlago sodišča pomeni ravno to, da bi morala zavarovalnica zahtevati od tožnice kot zavarovanke in povzročiteljice ne samo, da se pritoži zoper sodbo ampak tudi, da si izbere odvetnika po njeni izbiri. Če bi prva toženka zahtevala, da tožnica pooblasti odvetnika po izbiri zavarovalnice in če bi zahtevala od tožnice, da vloži pritožbo, bi odpadla tudi razlaga sodišča v točkah 16 in 17, da je bila tožnica v pravdni neskrbna in da je zaradi tega celo prekinjena vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo. Slednje ne drži tudi zaradi tega, ker je bila vzročna zveza v citirani sodbi (pravnomočno ugotovljena). Ni bila namreč tožnica neskrbna, ker se ni pritožila, ampak prva toženka, ki tega ni zahtevala, čeprav je vedela, da je sodišče tožnici naložilo plačilo, ki ga bo morala plačati. Tedaj nobena stranka ni vedela, kakšen bo končni pravnomočni izid pravde. Zahtevati za nazaj od tožnice, da bi se morala pritožiti, je v nasprotju s citiranimi določili Splošnih pogojev kot delom materialnega prava. Tožnica uveljavlja plačilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica v pritožbi znova načenja vprašanja, na katera je obširno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Za svojo odločitev je v izpodbijani sodbi navedlo jasne in tehtne dejanske in pravne razloge, ki jim pritrjuje tudi sodišče druge stopnje. Tako je prvostopenjsko sodišče pravilno pojasnilo, da za opustitev tožnice oziroma neskrbno ravnanje njenega odvetnika ne more odgovarjati prva toženka. Prav tako se ni mogoče strinjati z razlago Splošnih pogojev, za katero se zavzema pritožnica, pač pa pritožbeno sodišče pritrjuje stališču, ki ga je v 19. točki razlogov izpodbijane sodbe zavzelo prvostopenjsko sodišče. Upoštevaje navedeno in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP) je tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).