Jedro

Če bi v tej zadevi, predmet katere je razmerje med starši in otroki, odločalo Okrožno sodišče v Novem mestu kot krajevno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z materjo toženke oziroma zakonite zastopnice, saj je ta del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

Izrek

Za odločanje v zadevi (zaradi znižanja preživnine in spremembe stikov) se določi Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik v tožbi z dne 6. 1. 2016 zaradi znižanja preživnine in spremembe stikov med drugim predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, saj je mati toženke oziroma zakonite zastopnice na Okrožnem sodišču v Novem mestu kot krajevno pristojnem sodišču zaposlena kot administratorka.

2. Predlog je utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanje pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani tožnika zatrjevana okoliščina, da je mati toženke oziroma zakonite zastopnice uslužbenka Okrožnega sodišča v Novem mestu. Če bi v tej zadevi, predmet katere je razmerje med starši in otroki, odločalo Okrožno sodišče v Novem mestu kot krajevno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z materjo toženke oziroma zakonite zastopnice, saj je ta del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Ljubljani.