Jedro

V pritožbeno obravnavani zadevi je bistveno, da je bilo toženki plačilo sodne takse v znesku 1.076,00 EUR naloženo v pravnomočni sodbi. Pravnomočnost pa sanira vse morebitne napake v odločbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo toženkin predlog za oprostitev plačila sodne takse v znesku 1.076,00 EUR.

2. Zoper ta sklep se toženka pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) izrecno ne navaja. V pritožbi uveljavlja, da ji je bila s sodbo z dne 20. 4. 2022 naložena v plačilo sodna taksa v višini 1.076,00 EUR, od tega 807,00 EUR za primarni zahtevek, ter 269,00 EUR za podredni zahtevek, o katerem pa sodišče prve stopnje ni odločalo. Sodna taksa je zato nepravilno odmerjena, saj ima tožeča stranka na podlagi drugega odstavka 36. člena ZST-1, pravico do vračila sodne takse za podredni zahtevek. Nadalje opozarja na drugi odstavek 15. člena ZST-1, ki določa, da takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plača nasprotnik stranke, razen, če je oproščen plačila taks. Ker je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prejemnica brezplačne pravne pomoči, je bila na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZST-1 po samem zakonu oproščena plačila sodnih taks, zato ji sodišče prve stopnje sodne takse ne bi smelo naložiti v plačilo. Prav tako pa je sodišče prve stopnje nepravilno izvedlo postopek naložitve sodne takse v plačilo, saj bi moralo slednje sodišče storiti šele po pravnomočnosti sodbe, in sicer s posebnim sklepom odločiti o taksi oziroma izdati plačilni nalog. Pri tem bi ji moralo podati tudi pravni pouk, da lahko poda oprostitev plačila sodne takse. Opozarja na neenak položaj glede na stranke drugih sodnih postopkov in navaja še, da učinek pravnomočnosti sodbe velja napram nasprotni stranki, ne pa proti sodišču, saj to ne bi bilo skladno z načelom pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se jo oprosti plačila sodne takse oziroma razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V pritožbeno obravnavani zadevi je bistveno, da je bilo toženki plačilo sodne takse v znesku 1.076,00 EUR naloženo v pravnomočni sodbi P 147/2016 z dne 20. 4. 2022. Ta okoliščina ni pritožbeno sporna. Pritožnica bi navedbe, ki jih navaja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, morala uveljavljati že v pritožbi zoper sodbo P 147/2016 z dne 20. 4. 2022, saj ji je bilo s to odločbo naložena v plačilo sodna taksa, katere plačilo je bila nasprotna stranka oproščena. Odločitev o plačilu zneska 1.076,00 EUR je torej pravnomočna. Pravnomočnost pa sanira vse morebitne napake v odločbi. Ne drži, da pravnomočnost sodbe učinkuje zgolj zoper nasprotno stranko. Pravnomočnost učinkuje absolutno in zoper vsakogar ter so tudi sodišča vezana na pravnomočne odločbe.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna iz zgoraj navedenega razloga in pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje tudi po preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

6. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).