Jedro

Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so podane za to v ZUS-1 določene procesne predpostavke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/06 in 107/2009 - odl.US) zavrglo tožnikovo tožbo proti (dopolnilni) odločbi tožene stranke z dne 25. 3. 2009. S to odločbo je tožena stranka na podlagi 8. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I246/02-28 z dne 3. 4. 2003 ugotovila, da je imel pritožnik v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje od 26. 2. 1992 do 9. 5. 2002 in da je imel v tem času prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ...

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je bila tožba vložena po preteku 30 dnevnega roka, zaradi česar jo je zavrglo kot prepozno.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb upravnega spora. Navaja, da ni mogel prejeti odločbe tožene stranke na dan, ki je naveden na vročilnici, saj ga takrat ni bilo v Sloveniji, ter da naj bi navedeno odločbo prejel šele, ko se je vrnil v Slovenijo 26. 6. 2009. Nadalje navaja, da sodišče ni izvedlo dokaza z njegovim zaslišanjem , zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepojasnjeno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so podane za to v ZUS-1 določene procesne predpostavke (ena izmed njih je pravočasnost tožbe), na katere mora paziti sodišče ves čas postopka. Če sodišče pri predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da v ZUS-1 določena procesna predpostavka ni izpolnjena, tožbo zavrže. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje svojo odločitev pravilno oprlo na 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki med drugim določa, da sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno.

6. V obravnavani zadevi je za odločitev bistveno vprašanje, ali je tožnik vložil tožbo pravočasno, kar je odvisno od tega, kdaj mu je bila vročena odločba tožene stranke z dne 25. 3. 2009. Kot je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je glede na določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 (ki določa začetek teka zakonsko določenega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu), začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe od vročitve odločbe tožene stranke z dne 25. 3. 2009 tožniku, to je z dnem 31. 3. 2009, kar je razvidno iz vročilnice, ki je pripeta k navedeni odločbi. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, ki je prekluzivni rok, se je tako iztekel dne 30. 4. 2009, tožnik pa je tožbo vložil priporočeno po pošti šele 20. 7. 2009. Vrhovno sodišče se glede na tako ugotovljeno relevantno dejansko stanje strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila tožba vložena prepozno. Sodišče prve stopnje je tako ob predhodnem preizkusu tožbe po določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 36. člena ZUS-1 takšno tožbo pravilno zavrglo.

7. Na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati pritožbene navedbe, da tožnik ni mogel prejeti odločbe tožene stranke na dan, ki je naveden na vročilnici, saj ga takrat ni bilo v Sloveniji, ter da naj bi navedeno odločbo prejel šele, ko se je vrnil v Slovenijo 26. 6. 2009. Iz izpodbijane sodbe in listin v spisu namreč izhaja, da je bila vročilnica naslovljena na pritožnika in na njej se je nahajal naslovnikov – pritožnikov podpis.

8. Ob tem Vrhovno sodišče poudarja, da je vročilnica javna listina in kot taka dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), pri čemer je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnična (v obravnavanem primeru je za pritožnika sporen dan vročitve na vročilnici) ali da je javna listina nepravilno sestavljena. To pa po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da se pravočasnost tožbe presoja po datumu vročitve odločbe tožene stranke, ki izhaja iz vročilnice, razen če stranka po postopku in na način za dokazovanje neverodostojnosti dokaže, da je vročilnica kot javna listina neverodostojna. Ker v obravnavanem primeru pritožnik le navaja (tega pa z ničemer ne izkaže), da je izpodbijani sklep prejel 26. 6. 2008, to je več kot dva meseca kasneje, kot to izhaja iz vročilnice, po presoji Vrhovnega sodišča s tako trditvijo dokazne moči vročilnice kot javne listine ne more omajati.

9. Ker je v obravnavani zadevi šlo za procesno odločitev sodišča prve stopnje, Vrhovno sodišče pritožbenih ugovorov zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb upravnega spora, ker sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, ni presojalo.

10. Glede na to, da niso podani razlogi, zaradi katerih se lahko sklep izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v povezavi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.