Jedro

V 15.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je določeno, da se oblikovanje etažne lastnine vpiše tako, da se: - vpiše stavbo v etažni lastnini in vsi njeni posamezni deli; - pri vsakem posameznem delu etažne lastnine pa vpiše lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika ter delež solastnine na splošnih skupnih delih. To pomeni, da delnih vpisov (za razliko od intervencijskega predpisa ZPPLPS, ki je v preteklosti omogočil vpis posameznih enot - t.i. nedokončano etažno lastnino) ni več mogoče opravljati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da vpis ni dovoljen.

Obrazložitev

1. V stavbi z oznako 1111-123, na naslovu Ulica A. A, 5, Celje, je bila vpisana nedokončana etažna lastnina. Okrajno sodišče v Celju je v nepravdnem postopku odločalo o dokončni vzpostavitvi etažne lastnine in dne 29.5.2020 pod opr. št N 67/2018 izdalo sklep, kije bil s sklepom Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 372/2020 z dne 3.12.2020 deloma razveljavljen. Na podlagi navedenih odločb je zemljiškoknjižno sodišče odločilo, da se poleg že vpisanih delov stavbe vpiše še del št. 16 in pri njem vknjiži lastninska pravica na C. C., da se vpiše še del št. 21 kot splošni skupni del stavbe, katerega imetniki so vsakokratni lastniki stavbe, odločilo je o vpisu vseh solastninskih deležev na splošnih skupnih delih stavbe, dalje, da se nepremičnina, ki je bila do sedaj v zemljiški knjigi vpisana kot "stavba 123 nerazdeljeni deli stavbe 9999" in pri kateri je bila vknjižena lastninska pravica v korist C. C., izbriše ter da se izbriše tudi zaznamba postopka za vzpostavitev etažne lastnine po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1). Proti taki odločitvi je vložil ugovor udeleženec B. B., ki je trdil, da odločba nepravdnega sodišča še ni pravnomočna. Prvostopenjsko sodišče je njegovemu ugovoru ugodilo le delno in sicer tako, daje odločilo, da se pri posameznem delu št. 16, glede katerega se postopek po sklepu nepravdnega sodišča nadaljuje, vpiše (ostane vpisana) zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine, v preostalem delu pa ugovor zavrnilo.

2. Proti odločitvi se pritožuje B. B. po pooblaščencu. Najprej navaja, da prvostopenjsko sodišče svoje odločitve ni konkretneje in natančneje pojasnilo, saj ni obrazložilo, zakaj je vpis, ki ga je dovolilo, skladen z izdanim sklepom Okrajnega sodišča v Celju opr. št. N 67/2018. Opozarja, da je njegovi pritožbi v nepravdnem postopku višje sodišče ugodilo in razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča v delu, kjer je bilo odločeno o tem, da se pri posameznem delu št. 16 ohrani že vpisano lastninsko stanje v korist C.C. Zato je odločitev zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu lastninske pravice pri delu stavbe št. 16 v korist C. C. nepravilna. Lastnik tega dela stavbe zaenkrat še ni določen. Ta del stavbe tudi ni enak prej obstoječemu delu stavbe pred vzpostavitvijo etažne lastnine. Zaključuje, da dovoljeni vpis nima ustrezne podlage, saj listina, ki je bila predložena in ki naj bi omogočala vpis pravice v zemljiško knjigo, ni pravnomočna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Podlago vpisu v konkretnem primeru predstavlja odločba nepravdnega sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi št. 123 v katastrski občini 1111 [...]. Postopek je nepravdno sodišče vodilo na podlagi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), saj je šlo v objektu za nedokončano etažno lastnino, vpisani niso bili niti vsi posamezni deli stavbe, niti vsi splošni skupni deli stavbe, niti niso bili določeni idealni solastninski deleži na splošnih skupnih delih. Odločitev prvostopenjskega sodišča je bila v pritožbenem postopku deloma razveljavljena in sicer v točkah III/1 in IV/1, to je v delu, v katerem je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se pri posameznem delu stavbe št. 16 ohrani že vpisano lastniško stanje v korist C. C. in v delu, kjer je bil zavrnjen predlog, naj se pri navedenem posameznem delu vpiše lastninska pravica v korist B. B. O lastninski pravici na tem posameznem delu stavbe bo zato moralo nepravdno sodišče ponovno odločati.

5. Zemljiškoknjižno sodišče je v ugovornem postopku ugotovilo, da bi zaradi take odločitve višjega sodišča morala ostati ohranjena zaznamba postopka za vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL pri posameznem delu 1111-123-16, glede katerega se nepravdni postopek nadaljuje, zato je svojo odločitev temu prilagodilo. V preostalem delu pa je ugovor zavrnilo z utemeljitvijo, da je bila odločitev o dovolitvi vpisa skladna s sklepom nepravdnega sodišča, kolikor je ta postal pravnomočen. Tako odločitev pritožba utemeljeno graja.

6. V 15.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je določeno, da se oblikovanje etažne lastnine vpiše tako, da se: - vpiše stavbo v etažni lastnini in vsi njeni posamezni deli; - pri vsakem posameznem delu etažne lastnine pa vpiše lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika ter delež solastnine na splošnih skupnih delih. To pomeni, da delnih vpisov (za razliko od intervencijskega predpisa ZPPLPS, ki je v preteklosti omogočil vpis posameznih enot - t.i. nedokončano etažno lastnino) ni več mogoče opravljati. Prvostopenjsko sodišče je temu pravilu zadostilo tako, da je dovolilo vpis novo vzpostavljenega dela stavbe št. 16 in kot imetnico določilo C. C., pri tem pa ni upoštevalo dejstva, daje bil sklep nepravdnega sodišča glede imetnika lastninske pravice razveljavljen. Če je tako odločilo zaradi obstoječih zemljiškoknjižnih podatkov, ki izkazujejo na nepremičnini lastnino C. C., je treba opozoriti, da je odločilo tudi, da se nepremičnina, označena kot "stavba 123 nerazdeljeni deli stavbe 9999" in njen osnovni pravni položaj, ki je izkazoval kot imetnico C. C., izbriše. Ker je "nerazdeljeni del stavbe 9999" predstavljal le fiktiven vpis, ne gre za del, ki bil enak novo vzpostavljenemu delu stavbe št. 16, zato tudi ni nobene podlage za odločitev, da se pri delu stavbe št. 16 vpiše oziroma začasno ohrani kot imetnica C.C. 7. Glede na to, da je postopek oblikovanja etažne lastnine celovit in ker 15.a člen ZZK-1 določa način vpisa etažne lastnine tako, da se poleg vseh posameznih delov stavbe pri posameznem delu vpiše tudi lastninska pravica v korist določene osebe kot imetnika, ima pritožnik prav, da odločba, ki bi tak opis omogočala, (še) ni pravnomočna, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijanj sklep spremenilo tako, da je odločilo, da vpis ni dovoljen (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).