Jedro

Le dajatvena sodba, ki vsebuje naložitev (ali dopustitev oziroma opustitev) obveznosti, je lahko v izvršilnem postopku podlaga za njeno izterjavo. Izvršilni postopek je po svoji naravi namenjen izterjavi dospelih terjatev iz izvršilnega naslova, ne pa postavljanju novih dajatvenih zahtevkov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in IV. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi I 1154/2016 z dne 31. 8. 2016 delno ugodilo in sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo v delu, v katerem je sodišče zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave upnikove denarne terjatve, kot je razvidno iz nadaljnjih spodaj podanih točk a), b), c), č) in d) izreka tega sklepa, ter je v tem delu izvršbo ustavilo in predlog za izvršbo zavrnilo za izterjavo razlike neto plač v obdobju od dne 5. 1. 2013 do dne 2. 6. 2014 v skupnem znesku 18.170,90 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi plačila, neto prikrajšanj iz naslova neplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obdobju od dne 6. 12. 2012 do dne 2. 6. 2014 v skupnem znesku 2.856,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, za neto regrese za letni dopust za leto 2013 v višini 868,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 31. 5. 2013 dalje do plačila in sorazmernega dela neto regresa za letni dopust za leto 2014 v višini 365,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 31. 5. 2014 dalje do plačila, neto nadomestil zaradi neizkoriščenega rednega letnega dopusta za leto 2012 v višini 2.511,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 1. 2013 dalje do plačila, za leto 2013 v višini 2.563,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 1. 2014 dalje do plačila in za leto 2014 v višini 1.296,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 1. 2015 dalje do plačila in preodkazil neto plače Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za časovno obdobje od dne 5. 12. 2012 do dne 4. 1. 2013 v višini 1.659,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 2. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). V preostalem delu je sklep o izvršbi ohranilo v veljavi in v tem delu ugovor dolžnika kot neutemeljen zavrnilo (II. točka izreka), zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe (III. točka izreka) ter odločilo, da mora upnica v roku 8 dni dolžniku povrniti izvršilne stroške v znesku 380,41 EUR, svoje stroške odgovora na ugovor in odgovora na predlog za odlog pa krije sama (IV. točka izreka).

2. Odločitev v delu, v katerem je bil njen predlog za izvršbo zavrnjen, iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka pravočasno izpodbija upnica. Vztraja, da je v sodbi obveznost določena oziroma določljiva. Upnica je svoje denarne in tudi nedenarne zahtevke oblikovala določno, na osnovi izračunov strokovne službe. Višini tako opredeljene terjatve dolžnik niti ni ugovarjal. 3. V odgovoru na pritožbo dolžnik predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V skladu z določbo 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Izvršilno sodišče na to, ali je listina, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, izvršilni naslov, oziroma ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo pazi že ob preizkusu predloga za izvršbo po uradni dolžnosti. Ponovno po uradni dolžnosti opravi ta preizkus pri odločanju o dolžnikovem ugovoru in to celo ne glede na njegovo vsebino (drugi odstavek v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ in 21. člen ZIZ v okviru skrbi za pravilno uporabo materialnega prava).

7. Obveznost kaj dati, storiti in opustiti, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora tako biti v izvršilnem naslovu določena ali vsaj določljiva. Predmet obveznosti je določljiv, kadar je pravica vsaj opisno opredeljena in je določen čas trajanja ter s tem možnost njenega izračuna. Izvršilno sodišče namreč le poskrbi za izvršitev obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova in ki jo v predlogu za izvršbo zahteva upnik. Iz pravice do sodnega varstva namreč izhaja tudi pravica zahtevati, da se doseže izvršitev sodne odločbe, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obveznosti. Če dolžnik sam te obveznosti ne izpolni, je za njeno prisilno izvršitev pristojno sodišče v izvršilnem postopku.

8. Sodišče torej lahko dovoli izvršbo zgolj za terjatev, ki ima podlago v izvršilnem naslovu, vendar pa to ne pomeni, da mora biti podana popolna identiteta izvršilnega naslova in predloga za izvršbo. Zlasti pri sodbah delovnega sodišča je pogosto, da je obveznost v sodbi določena le opisno, vendar skladno z ustaljeno sodno prakso to ne pomeni, da je tak izrek sodbe delovnega sodišča neizvršljiv. V kolikor je opredelitev upnikove terjatve iz izvršilnega naslova določljiva oziroma določna, gre za izvršljiv izvršilni naslov. V praksi se razlagi izrekov sodb - tudi in predvsem za namen njihove prisilne uveljavitve - ni mogoče izogniti. Pri ugotavljanju vsebine obveznosti, ki je bila dolžniku naložena z izrekom, je zato treba le tega povezati še z uvodom odločbe in z obrazložitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledico in razlogi, ki ju utemeljujejo. Obveznost, ki je vsebovana v izreku odločbe, je tako lahko v polnem obsegu dokončno pomensko določljiva šele v povezavi z odločbo kot celoto. Vendar pa v konkretnem primeru sodišče druge stopnje soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 1301/2014 z dne 17. 12. 2014 ne predstavlja izvršilnega naslova za obveznosti izplačila razlik neto plač, neto prikrajšanj iz naslova neplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, neto regresov za letni dopust, neto nadomestil zaradi neizkoriščenega rednega letnega dopusta ter preodkazil neto plače Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj dolžniku teh obveznosti, za razliko od naložitve plačila prisojene odškodnine, ne nalaga v plačilo oziroma v odvod. Iz omenjene sodbe izhaja namreč le ugotovitev, da je bila upnica v delovnem razmerju pri toženi stranki do vključno 2. 6. 2014 z vsemi pravicami iz dela in po delu. Nedvomno je (kar izhaja tudi iz obrazložitve sodbe, točka 19), da upnici med drugim za čas do 2. 6. 2014 pripada plača oziroma nadomestilo plače, ki bi ga v tem obdobju prejemala pri dolžniku, vendar v izreku sodbe obveznost plačila dolžniku ni naložena. Le dajatvena sodba, ki vsebuje naložitev (ali dopustitev oziroma opustitev) obveznosti, pa je lahko v izvršilnem postopku podlaga za njeno izterjavo. Izvršilni postopek je po svoji naravi namenjen izterjavi dospelih terjatev iz izvršilnega naslova, ne pa postavljanju novih dajatvenih zahtevkov.

9. Ker je glede na navedeno pravilna odločitev o delni ugoditvi ugovoru dolžnika, je posledično pravilna tudi izpodbijana odločitev o stroških ugovornega postopka. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo upnice zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve in je bil torej njegov odgovor nepotreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).