Jedro

Datum seznanitve z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja dejansko ugotovitev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniku je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR). Naklepoma naj bi huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da je dne 17. 12. 2005 postavil na plavično peč dimno bombo, ki se je aktivirala. Prišlo je do zadimljenja prostorov, kar bi lahko povzročilo poškodbe drugih delavcev pri delu in poškodbe na sredstvih dela. Ugotovilo je, da tožena stranka ni dokazala obstoja nevarnosti eksplozije, prestrašenosti na delu in tega, da je prisotnost dima koga ovirala pri delu. Zato niso podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. Tožnikovo ravnanje je nedvomno nedopustno in pomeni kršitev, vendar pa ta ni takšna, da bi v smislu druge točke (prav alineje) prvega odstavka 111. člena ZDR tako odpoved utemeljevala. Tako ravnanje tudi ne predstavlja okoliščin, zaradi katerih ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka kljub temu, da je tožnik podobno ravnanje v preteklosti že storil. Takrat je bil le ustno opozorjen. Dodatno pa je sodišče ugotovilo, da je prišlo do prekoračitve subjektivnega 15 dnevnega roka za podajo izredne odpovedi iz drugega odstavka 110. člena ZDR. Dogodek se je zgodil 17. 12. 2005, tožena stranka se je o vseh razlogih za odpoved seznanila že vsaj 22. 12. 2005, odpoved pa je bila podana šele 12. 1. 2006. Tožena stranka je določbo ZDR zmotno razumela tako, da rok teče z dnem seznanitve delavca z razlogi za odpoved, ne pa od seznanitve tožene stranke z njim.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ki je posledica zmotne presoje dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče na podlagi sicer pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno zaključilo, da ne gre za tako hudo dejanje, za katerega bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena. Sodišči nista upoštevali, da je bila dimna bomba aktivirana v več milijonov EUR vredni plavični peči in da je bilo treba proizvodno halo zaradi dima prezračiti. Sodišče tudi ni upoštevalo ugotovljenega dejstva, da je dim vseboval strupene snovi. Tožnik je enako ravnal že pred tem.

4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Tožena stranka sicer navaja, da revizijo vlaga tudi zaradi "bistvene kršitve postopka", toda v obrazložitvi ne navede ne izrecno ne smiselno nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je lahko revizijski razlog. V celoti utemeljuje le razlog nepravilne (zmotne) uporabe materialnega prava, predvsem zaradi zmotne presoje dejanskega stanja. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tem delu ni ne moglo ne smelo preizkusiti.

7. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Eden od pogojev za zakonitost izredne odpovedi je tudi, da je podana v roku, ki ga določa ZDR v drugem odstavku 110. člena. Po enotni sodni praksi je ta rok prekluziven, kar pomeni ne samo, da mora (tudi) sodišče nanj paziti po uradni dolžnosti, temveč tudi, da je odpoved že zaradi zamude roka nezakonita.

9. ZDR začetek teka 15-dnevnega prekluzivnega roka ne veže na seznanitev delavca z obdolžitvijo ali na zagovor delavca po 83. členu ZDR temveč na seznanitev delodajalca z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved oziroma na datum nastanka razloga. Do seznanitve glede na dejanske okoliščine lahko pride že ob kršitvi, lahko kasneje, lahko šele ob zagovoru, ali v izjemnih primerih tudi kasneje. Datum seznanitve z razlogi oziroma datum, ko delodajalec zve za kršitev pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti in storilca, predstavlja dejansko ugotovitev oziroma zaključek.

10. Takšen zaključek je napravilo sodišče druge stopnje samo, mimo sodišča prve stopnje, ki jasne ugotovitve o tem ni sprejelo. Le smiselno iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je štelo, da rok za odpoved ni potekel, zaradi česar je presojalo odpoved po vsebini. Revident v zvezi z drugačno ugotovitvijo seznanitve s kršitvijo in storilcem pred sodiščem druge stopnje ne uveljavlja bistvene kršitve določb postopka. Glede na to je tudi revizijsko sodišče vezano na takšno ugotovitev, ki ne more biti predmet revizijske presoje (3. odstavek 370. člena ZPP).

11. Dejanske ugotovitve sodišča druge stopnje pa so jasne: z razlogom za odpoved je bila tožena stranka seznanjena najkasneje 22. 12. 2005, kar pomeni, da je bila odpoved, podana 12. 1. 2006 prepozna, saj je petnajst dnevni rok potekel že 6. 1. 2006. Ker je izredna odpoved nezakonita že iz tega razloga, ni pomembno, ali je šlo za utemeljen odpovedni razlog in ali so bili izpolnjeni še drugi pogoji za zakonitost odpovedi (po 83. in 110. členu ZDR). Tudi če bi bili, to na odločitev ne more vplivati.

12. Ker glede na navedeno revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravno pravilna in zakonita, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).