Jedro

Drugi odstavek 12. člena ZBPP je v razmerju do 20. člena ZBPP specialna določba, ki organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da v primeru, kadar je prosilec na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, brez posebnega ugotavljanja njegovega finančnega položaja odloči o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Na ta način je v zvezi z finančnim (subjektivnim) pogojem za brezplačno pravno pomoč vzpostavljena pravna vezanost organa za brezplačno pravno pomoč na veljavno pravnomočno odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči, kar z drugimi besedami pomeni, da prosilec, dokler prejema denarno socialno pomoč, izpolnjuje finančni pogoj za (izredno) BPP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem, št. Bpp 924/2025 z dne 8. 1. 2026, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo Bpp 924/2025 z dne 8. 1. 2026 (v nadaljevanju Odločba) je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem (tožena stranka) ponovno zavrnil prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči za zastopanje pred Okrajnim sodiščem v Krškem za vložitev ugovora zoper sklep OJ KK, opr. št. PR 125/2025 z dne 2. 9. 2025, za zastopanje na prvi stopnji v tej zadevi ter za vložitev predloga za vrnitev in odložitev prenehanja veljavnega vozniškega dovoljenja.

2.Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v zadevi odločala drugič. S prvo odločbo Bpp 689/2025 z dne 15. 9. 2025 je tožena stranka prošnjo tožeče stranke zavrnila iz razloga, ker tožeča stranka ni izpolnjevala materialnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Sodišče je s sodbo I U 1617/2025 z dne 14. 11. 2025 odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, saj je ugotovilo, da tožena stranka tožeči stranki pred sprejetjem odločitve ni dala možnosti izjave v zvezi s podatki oziroma dokazi, pridobljenimi s strani organa, na podlagi katerih je organ sprejel svojo odločitev, s čimer je bilo poseženo v njeno pravico do izjave (146. člen člen ZUP-1 v zvezi z 9. členom ZUP).

3.Iz obrazložitve v tem upravnem sporu izpodbijane Odločbe izhaja, da je tožena stranka presojala materialni položaj tožeče stranke in ugotovila, da ga ta ne izpolnjuje, saj družina tožeče stranke razpolaga s premoženjem v znesku 26.250,00 EUR, kar presega mejni znesek za odobritev brezplačne pravne pomoči skladno z določili ZVarPre in ZUJPS v višini 23.716,32 EUR. Ob tem je tožena stranka še pojasnila, da je tožeča stranka v postopku sicer predložila odločbo Centra za socialno delo (CSD) Posavje z dne 6. 10. 2025, iz katere izhaja, da je družina tožeče stranke prejemnica denarne socialne pomoči od 1. 10. 2025 do 31. 12. 2025. Ker pa iz same predložene odločbe CSD izhaja, da pristojen CSD pri svoji odločitvi ni ničesar navedel glede solastnega deleža, ki ga ima tožeča stranka na nepremičnini parc. št. 325/4, k. o. 1325 ..., na kateri stoji stavba 617-1 z naslovom ..., premoženjsko stanje tožeče stranke v odločbi CSD ni ugotovljeno v celoti, zato ugotovitev iz odločbe CSD ne more upoštevati pri odločitvi o brezplačni pravni pomoči. Iz uradnih evidenc izhaja, da je tožeča stranka solastnica navedene nepremičnine, v kateri družina tožeče stranke ne živi, zato se ta šteje kot premoženje, s katerim družina lahko razpolaga. Vrednost solastnega premoženja je tožena stranka povzela po GURS evidenci vrednotenja, tožeča stranka pa za svoje pavšalne navedbe, da predmetna nepremičnina ni vredna toliko, kot je ugotovila tožena stranka, niti za navedbe, da z nepremičnino ne more razpolagati, kljub pozivu tožene stranke, ni predložila nobenega dokaza, s katerimi bi ovrgla ugotovitve tožene stranke glede vrednosti nepremičnine.

Navedbe strank v upravnem sporu

4.Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, napačne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve pravil postopka. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

5.Navaja, da je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo, konkretno 12. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). V zvezi z ugotavljanjem finančnega pogoja za dodelitev BPP je tožena stranka vezana na veljavno in pravnomočno odločbo CSD in bi morala v primeru, ko je tožeča stranka prejemnik denarne socialne pomoči, šteti, da izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP. Sklicuje se na sodbi VSRS X Ips 280/2013 z dne 29. 1. 2025 (pravilno 2015; opomba sodišča) in X Ips 324/2013 z dne 29. 1. 2015. Vztraja, da iz priložene odločbe CSD z dne 6. 10. 2025 izhaja, da je pri dodelitvi denarne socialne pomoči upoštevano tudi premoženje, ki ga ima tožeča stranka na ... . Uveljavlja neobrazloženost izpodbijane odločbe, saj iz izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj tožena stranka ni upoštevala vrednosti nepremičnega premoženja, kot to izhaja iz odločbe CSD, niti se tožena stranka ni opredelila do navedb tožeče stranke, da vrednost solastnega nepremičnega premoženja ni 26.500,00 EUR, temveč veliko manj. Pri presoji materialnega položaja se ne upošteva zgolj matematična (nominalna) vrednost solastnega deleža nepremičnine, temveč predvsem dejanska možnost razpolaganja s tem deležem. Uveljavlja tudi kršitev pravice do izjave iz 9. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP), saj ji oglas, na katerega se sklicuje tožena stranka v zvezi z ugotovitvijo in utemeljitvijo odločitve glede vrednosti solastniškega deleža skladno z GURS, ni bil posredovan.

6.V nadaljnji pripravljalni vlogi je tožeča stranka priložila odločbo Bpp 692/2025 z dne 3. 2. 2026, s katero je tožena stranka prošnji tožeče stranke, ki jo je ta vložila 4. 9. 2025 (torej v enakem časovnem obdobju kot prošnja v obravnavanem primeru), ugodila. Ugotovila namreč je, da je tožeča stranka upravičenec do denarne socialne pomoči in zato izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP.

7.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis opr. št. Bpp 924/2025.

Odločitev o reševanje zadeve brez oprave naroka za glavno obravnavo

8.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj so se stranke strinjale, da se glavna obravnava ne opravi, v zadevi pa je bila predložena le listinska dokumentacija, s čimer so izpolnjeni pogoji iz pete alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. V dokaznem postopku je vpogledalo v vse listinske dokaze, označene od A1-A7 in upravni spis.

K I. točki izreka:

Tožba je utemeljena.

9.V zadevi je sporno, ali tožeča stranka v ponovnem postopku odločanja, glede na izdano odločbo CSD Posavje 1231-13014/2025-31852/5 z dne 6. 10. 2025, o dodeljeni denarni socialni pomoči za čas od 1. 10. 2025 do 31. 12. 2025, izpolnjuje finančni (subjektivni) pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

10.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka svojo odločitev oprla na dejstvo, da premoženjsko stanje tožeče stranke glede nepremičnine parc. št. 325/4, k. o. 1325 ..., v predloženi odločbi CSD z dne 6. 10. 2025 ni ugotovljeno v celoti, zato ugotovitev iz odločbe CSD ne more upoštevati in je sama presojala materialni položaj tožeče stranke. Tožeča stranka pa v bistvenem zatrjuje, da je tožena stranka pri odločanju o finančnem pogoju pravno vezana na pravnomočno in veljavno odločbo CSD o denarni socialni pomoči in v tem primeru ne more sama ugotavljati finančnega položaja tožeče stranke.

11.Vrhovno sodišče RS je že v sodbah, opr. št. X Ips 280/2014 z dne 29. 1. 2015 in X Ips 324/2023 z dne 29. 1. 20151, izpostavilo, da se način ugotavljanja izpolnjevanja finančnega pogoja za brezplačno pravno pomoč razlikuje glede na vrsto brezplačne pravne pomoči. Iz določb ZBPP, ki urejajo posamezne vrste postopkov za brezplačno pravno pomoč (11., 12., 22., 24. in 36. člen ZBPP), izhaja, da od splošnih pravil za ugotavljanje izpolnjevanja finančnega pogoja prosilca, ki so določena za redno brezplačno pravno pomoč, odstopa predvsem način ugotavljanja izpolnjevanja tega pogoja pri izredni brezplačni pravni pomoči. Tako se po določbi tretjega odstavka 11. člena ZBPP pri odločanju o upravičenosti prošnje ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na prosilčeve dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga imata prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca (torej premoženje in dohodki) pa se po določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna brezplačna pravna pomoč). Po presoji Vrhovnega sodišča se ta določba ZBPP uporablja tako, da prosilec za brezplačno pravno pomoč, ki je na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično izpolnjuje tudi finančni (subjektivni) pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Drugi odstavek 12. člena ZBPP je v razmerju do 20. člena ZBPP specialna določba, ki organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da v primeru, kadar je prosilec na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, brez posebnega ugotavljanja njegovega finančnega položaja odloči o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Na ta način je v zvezi z finančnim (subjektivnim) pogojem za brezplačno pravno pomoč vzpostavljena pravna vezanost organa za brezplačno pravno pomoč na veljavno pravnomočno odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči, kar z drugimi besedami pomeni, da prosilec, dokler prejema denarno socialno pomoč, izpolnjuje finančni pogoj za (izredno) BPP. Vrhovno sodišče je tudi zavzelo jasno stališče, da s tem organ za BPP ni onemogočen, da v primeru dvoma v prosilčev materialni položaj, ki je bil podlaga za izdajo odločbe o prejemanju denarne socialne pomoči, o tem obvesti pristojni organ za odločanje o denarni socialni pomoči (tretji odstavek 33. člena Zakona o splošnem upravnem postopku), ki lahko v okviru pooblastil, ki mu jih daje zakon, temu ustrezno tudi postopa2.

12.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in listin upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka ob vložitvi prošnje preverila in ugotovila, da tožeča stranka na dan 4. 9. 2025 ni bila upravičena do pravic iz javnih sredstev (priloga C3), kar pomeni, da ni bila prejemnik denarne socialne pomoči. Tudi sklicevanje tožeče stranke na informativen izračun CSD z dne 11. 5. 2025 tega ne izkazuje - informativen izračun se nanaša na pravico do otroškega dodatka, kar pa ni enako kot izpolnjevanje pogojev za denarno socialno pomoč.3 Tudi iz odločbe CSD z dne 6. 10. 2025 (na katero se sicer tožeča stranka sklicuje v ponovljenem postopku4), izhaja, da je družina tožeče stranke prejemnica denarne socialne pomoči od 1. 10. 2025 do 31. 12. 2025, torej v obdobju po izdaji prve odločbe o zavrnitvi prošnje. Tožena stranka je tako ob prvem odločanju upravičeno ugotavljala izpolnjevanje finančnega pogoja. Ker pa je sodišče odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, ostaja sporno vprašanje, ali je tožena stranka v ponovnem postopku vezana na tako ugotovljeno dejansko stanje v času izdaje prve (odpravljene) odločbe.

13.ZUS-1 v četrtem odstavku 64. člena določa, da če sodišče upravni akt odpravi, vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponovni postopek. Zadeva se vrne v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni upravni akti izdani. V ponovljenem postopku mora tožena stranka ponovno odločiti o zadevi in torej izdati nov upravni akt. Pravnomočna odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek pa pomeni tudi ugotavljanje dejanskega stanja, ki se v ponovljenem postopku lahko spremeni.5 Pri tem pa je skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 tožena stranka vezana na dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo na glavni obravnavi v postopku, v katerem je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, ter na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

14.Navedeno pomeni, da so bile v konkretni zadevi, z odpravo odločbe tožene stranke z dne 15. 9. 2025 s sodbo UPRS I U 1617/2025 z dne 14. 11. 2025, odpravljene vse pravne posledice, ki so iz odločbe nastale, zadeva pa se je vrnila v stanje, v katerem je bila pred izdajo upravnega akta, ki je bil odpravljen. Razlog za odpravo odločbe je bila ugotovljena kršitev postopkovnih pravil, to je kršitev pravice do izjave. Sodišče ni presojalo dejanskega stanja glede izpolnjevanja materialnega pogoja, kar pomeni, da dejanskega stanja ni sámo ugotavljalo, zato se tudi pravnomočna (prva) sodba nanj ni nanašala. Toženka zato v ponovljenem upravnem postopku ni vezana na dejansko stanje iz časa izdaje prve upravne odločbe, saj je bila ta odločba s sodbo v celoti odpravljena in v tem delu ni mogla postati pravnomočna.

15.Upravni organi ugotavljajo dejansko stanje na dan izdaje odločbe. Za odločitev o izpolnjevanju pogojev tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je torej relevantno, ali je v času izdaje izpodbijane odločbe, tožeča stranka na podlagi veljavne pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči.

16.Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala 8. 1. 2026. Za to obdobje pa v upravnem spisu ni podatkov, ali je tožeča stranka prejemnik denarne socialne pomoči. Priložena odločba CSD se nanaša na obdobje od 1. 10. 2025 do 31. 12. 2025. Glede na navedeno je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje in nepravilno uporabila materialni predpis (ZBPP), saj je, kljub izdani odločbi CSD o denarni socialni pomoči, ugotavljala premoženjsko stanje tožeče stranke, hkrati pa ni preverila, ali tožeča stranka še vedno izpolnjuje pogoje za prejem denarne socialne pomoči, kar predstavlja razlog za odpravo odločbe.

1.V zvezi z nadaljnjimi ugovori tožeče stranke, pa sodišče pritrjuje toženi stranki, da iz odločbe CSD z dne 6. 10. 2025 ni razvidno, da bi ta upošteval tudi premoženje v solasti tožeče stranke - to je nepremičnine parc. št. 325/4, k. o. 1325 ... . Neutemeljene so tudi navedbe tožeče stranke, da se tožena stranka ni opredelila glede vrednosti solastnega premoženja, kot jo je ugotovil CSD v priloženi odločbi z dne 6. 10. 2025. Kot že zgoraj navedeno, nepremičnina parc. št. 325/4, k. o. 1325 ..., ni zajeta v odločbi CSD, posledično tudi vrednost tega premoženja v odločbi CSD ni ugotovljena. Znesek premoženja družine, ki ga navaja tožeča stranka (247,37 EUR skladno z ZUPJS), se nanaša na drugi nepremičnini - parc. št. 2134/2 in 1058-1, obe k. o. ... . Tudi ugovor tožeče stranke v delu, da se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila do njenega dopisa z dne 19. 12. 2026 glede stališča, da vrednost solastnega nepremičnega premoženja ni vredna 26.500,00 EUR, ni utemeljen. Tožena stranka je podatek o vrednosti nepremičnine ugotavljala iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS. Gre za podatek iz uradnih evidenc. Tožeča stranka pa tega, zgolj s pavšalnim nasprotovanjem tej vrednosti, ni uspela ovreči. V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do izjave (tožena stranka tožeči stranki naj ne bi posredovala oglasa, na katerega se sklicuje, v zvezi z ugotavljanjem vrednosti sporne nepremičnine) sodišče pojasnjuje, da iz upravnega spisa res izhaja, da tožena stranka v pozivu dne 11. 12. 2025 oglasa, na katerega se sklicuje, ni priložila. Vendar pa iz upravnega spisa tudi izhaja, da je tožeča stranka k dopisu dne 19. 12. 2025 sama priložila ta (isti) oglas in se do njega tudi opredelila. Pravica do izjave je temeljna pravica, ki tožniku zagotavlja, da se seznani z vsemi dokazi in navedbami tožene stranke ter se do njih opredeli, preden organ izda odločbo. Ker je tožeča stranka organu sama priložila oglas, in se v zvezi z njim tudi opredelila, tožeči stranki pravica do izjave ni bila kršena.

Sklepno

2.Ker tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja, hkrati pa je kršila tudi materialno pravo, je sodišče na podlagi 2. točke in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izdal izpodbijano odločbo, v ponovni postopek. V ponovnem postopku mora tožena stranka tako preveriti, ali je tožeča stranka še prejemnik denarne socialne pomoči; v kolikor je temu tako, in če še vedno dvomi v njegov materialni položaj, lahko pristojen CSD obvesti glede upoštevanja vsega relevantnega premoženja6, sicer pa se šteje, da dokler je tožeča stranka prejemnik socialne denarne pomoči, izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

K II. točki izreka

3.Ker je sodišče tožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, ji je tožena stranka po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 dolžna povrniti stroške postopka v pavšalnem znesku, vse v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena zunaj naroka, tožečo stranko je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato se ji priznajo stroški v pavšalni višini 347,70 EUR, (drugi odstavek 3. člena Pravilnika v povezavi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika). Tožena stranka mora stroške tožeči stranki povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka roka za izpolnitev dalje pa tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).-------------------------------1 glej tudi novejšo sodno prakso Upravnega sodišča RS opr. št. IV U 51/2015, III U 381/2016, I U 1978/20142 Tako tudi VSRS Sodba X Ips 324/2013 z dne 29. 1. 20153 Pogoji za izpolnjevanje denarne socialne pomoči so strožji, saj se pri tem upošteva celotno premoženjsko stanje, medtem ko se pri obravnavi prošnje za otroški dodatek upošteva le določeno premoženje.4 Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka odločbo CSD z dne 6. 10. 2025 prvič predložila kot prilogo v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 689/2025 dne 13. 10. 2025, toženi stranki pa z odgovorom na poziv dne 15. 12. 20255 Tako Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 12/2022 z dne 11. 5. 2022 in drugih tam navedenih odločitvah.6 Tako tudi VSRS Sodba X Ips 324/2013 z dne 29. 1. 2015, tč. 13