Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je vložena izločitvena tožba po davčnih predpisih, mora tožena stranka šele dokazati pravni interes za tožbo.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pravno dejanje, to je sklenitev prodajne pogodbe in pogodbe o pobotu terjatev z dne 1.4.1997 med prodajalko ter tožencem kot kupcem za določene premične predmete, v izreku sodbe natančno naštete, nima pravnega učinka za tožečo stranko do višine njene terjatve v znesku 8.355.300,66 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.4.1997 do plačila. Zavrnilo je tudi zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da je toženec dolžan za izterjavo njene terjatve dopustiti izvršbo na premičninah, navedenih v omenjeni pogodbi, pri čemer so te premičnine prav tako natančno naštete, za izterjavo tožnikove terjatve do opisane višine. Hkrati je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške.
Ugotovilo je, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen na določilu člena 281 ZOR.
Proti sodbi se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov.
Hkrati vlaga prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks. V pritožbi najprej navaja, da glavna obravnava ni bila opravljena pravilno, ker je predlagal preložitev, da bi si najel odvetnika, prav tako pa ne razume dobro slovenskega jezika. Sodišče prve stopnje bi moralo tudi upoštevati, da pri Okrajnem sodišču v Brežicah pod P 163/97 teče postopek po njegovi tožbi proti prodajalki. Od rešitve vprašanja po tej tožbi pa je odvisna rešitev v sporni zadevi. Sodišče prve stopnje bi moralo postopek prekiniti. Sodišču je izločitvena tožba bila znana (priloga A 7), vendar do nje sodišče ni bilo kritično, ampak jo je ignoriralo. V nadaljevanju nato navaja, zakaj materialnopravno odločitev ni pravilna.
Pritožba je utemeljena.
Sodbe ni mogoče preizkusiti, ker so razlogi nejasni. To predstavlja bistveno kršitev določb postopka po členu 354/2 tč. 13 ZPP. Sodbo je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo opravilo novo glavno obravnavo (člen 369/1 ZPP).
Glede na trditve v tožbi in glede na podatke v spisu je mogoče sklepati, da pri davčnem uradu Brežice teče postopek za izterjavo davka proti prodajalki. Iz rubežnega zapisnika (priloga A3) izhaja, da je bil današnji toženec v skladu s čl. 68 Zakona o davčnem postopku - ZDavP - napoten na pravdo, podatki pa tudi kažejo, kot da je taka tožba vložena pri Okrajnem sodišču v Brežicah. Do zgoraj opisanega se sodišče prve stopnje ni opredelilo, je pa opredelitev do zgoraj opisanega odločilnega pomena v zvezi z vprašanjem, ali ima tožeča stranka sploh pravni interes za tožbo. Člen 68 ZDavP določa postopek v situaciji, ko v zvezi z izterjavo davka dolžnik izjavi, da so zarubljene stvari last druge osebe. V takem primeru druga oseba lahko vloži izločitveno tožbo, da bi dokazala lastništvo. Z vložitvijo tožbe se zadrži prodaja spornih zarubljenih stvari, dokler se spor ne konča. Če je torej današnji toženec vložil tožbo, se bo v onem postopku razjasnilo, ali je toženec lastnik predmetov, ki so predmet izvršbe v postopku za izterjavo davka. V zvezi s tem torej nima podlage v spisu ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da tožeča stranka ni mogla izterjati svoje terjatve. Tega sodišče prve stopnje namreč sploh ni ugotavljalo.
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razčistiti zgoraj opisano neskladje na novi glavni obravnavi, pri čemer bo tožeča stranka morala dokazati pravni interes za ugotovitveno tožbo (člen 187 ZPP), nato pa bo moralo sodišče prve stopnje o stvari ponovno odločiti.
Glede na razloge, zaradi katerih je bilo treba sodbo razveljaviti, na druge pritožbene trditve ni treba odgovarjati.
O predlogu za oprostitev sodnih taks je že odločilo sodišče prve stopnje (list. št. 18).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu čl. 166/3 ZPP.
Določbe prejšnjega ZPP so v tem sklepu uporabljene glede na člen 498 ZPP, Ur. list RS št. 26/99.