Jedro

Tudi zlorabe procesnih pravic sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se v 2. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da upnik sam krije stroške odgovora na ugovor.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v drugem odstavku 1. točke izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Dolžnika sama krijeta pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnikov po izteku roka in ustavilo izvršbo za dne 29. 7. 2016 plačani znesek 101,16 EUR (prvi odstavek 1. točke izreka), v presežku pa ugovor zavrglo (drugi odstavek 1. točke izreka), naložilo dolžnikoma, da upniku povrneta 171,35 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov (3. točka izreka) in upniku naložilo, da dolžniku povrne 6,88 EUR izvršilnih stroškov (4. točka izreka).

2. Dolžnika v pravočasni pritožbi, v kateri izpodbijata zavrženje ugovora in naložitev povrnitve upnikovih stroškov, navajata, da bi sodišče moralo vsebinsko presojati podan ugovor. Podana je zloraba procesnih pravic, saj je upnik izigral določilo 200.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) s tem, da je sprožil obravnavani postopek takoj po zaključku predhodnega postopka In 420/2004, v katerem je imel možnost, da bi se v obravnavanem postopku uveljavljana terjatev že poplačala. Gre za procesno dejanje, ki je protipravno in nično, na kar bi moralo sodišče prve stopnje paziti po uradni dolžnosti. Grajata tudi stroškovno odločitev in menita, da upnikov odgovor na ugovor ni bil potreben. Predlagata razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem obsegu v nov postopek. Priglašata pritožbene stroške.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavano ugovora po izteku roka v delu, v katerem se v katerem se dolžnika sklicujeta na zlorabo pravic. Dolžnika sta očitano kršitev opirala na ravnanje upnika, ki bi ga dolžnika lahko zatrjevala že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrglo presežni del ugovora, pravilna (drugi odstavek 56. člena ZIZ).

6. Tudi zlorabe procesnih pravic sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo.(1) Pravnomočnost (319. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe (pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami), v pravnomočno odločitev pa se lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi pod omejenimi zakonskimi pogoji. Dolžnik lahko v izvršilnem postopku izpodbija pravnomočni sklep o izvršbi le pod zakonskimi pogoji ugovora po izteku roka, ki v obravnavani zadevi, kot je bilo pojasnjeno, niso bili izpolnjeni (56. člen ZIZ).

7. Navedeno pa ne pomeni, da dolžnik nima (več) pravnega varstva glede zatrjevane zlorabe pravic. Če sodišče prve stopnje presodi, da so izpolnjeni zakonski pogoji po 11. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, lahko upnika denarno kaznuje, dolžnik pa lahko zlorabo procesnih pravic uveljavlja tudi kot civilni delikt v ločenem pravdnem postopku.(2)

8. Pritrditi pa je dolžnikoma, da upnikov odgovor na ugovor ni bil potreben. Upnik glede delnega plačila v odgovoru ni podal nobenih navedb, v ostalem delu pa niso bili podani niti procesni pogoji za vsebinsko obravnavo ugovora. Odgovor v obravnavani zadevi ne bi v ničemer izboljšal položaja upnika v postopku. V takšni situaciji pa ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku (peti odstavek 38. člena ZIZ), ampak jih upnik krije sam.

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbi delno ugodilo in spremenilo stroškovno odločitev (2. točka izreka), kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa pritožbo zavrnilo in v drugem odstavku 1. točke izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnika, ki nista uspela s pritožbo, razen glede stroškovne odločitve, ki je kot stranska odločitev stroškovno zanemarljiva, krijeta sama priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Bistvo pravnomočnosti je utrditev pravnega razmerja zaradi zaupanja v pravo kot del načela pravne države (2. člen Ustave); s pravnomočnostjo se zagotavlja pravna varnost, stabilnost in učinkovitost celotnega družbenega reda. Glej Jerovšek T. in Kovač P. v: Komentar Ustave Republike Slovenije, dopolnitev – A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011, str. 1405 in nasl. Op. št. (2) : Več Zobec J. v: Zakon o pravdnem postopku, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 107.