Jedro

CSD pomaga sodišču pri ugotavljanju okoliščin, ki so relevantne za odločitve v družinskih zadevah. Njegova naloga je, da sodišču posreduje ugotovitve o dejstvih in okoliščinah, za ugotovitev katerih je potrebno posebno znanje, ki ga imajo strokovni delavci CSD. Z vidika materialnega prava pa dejstva, ki izhajajo iz mnenja CSD, presodi sodišče.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se VII. točka izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da ml. A. A. z nasprotno udeleženko preživi najmanj en dan med tednom, in sicer po njegovi izbiri, od 16.00 ure, ko ga pride iskat nasprotna udeleženka, do jutra naslednjega dne, ko ga nasprotna udeleženka pripelje v šolo, če ni pouka pa do 10.00 ure, ko ga pride iskat predlagatelj, če A. A. izrazi željo, pa na enak način še dodatne popoldneve in noči.

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanih točkah V, VI in XI izreka ter v nespremenjenem delu točke VII izreka, to je glede vikend stikov, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o več predlogih udeležencev postopka za izdajo različnih začasnih odredb za varstvo koristi ml. otroka udeležencev A. A. in za stanovanjsko varstvo obeh udeležencev. V izpodbijanih delih sklepa je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za začasno določitev preživnine za ml. A. A. (točka V izreka); zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za začasno odredbo, s katero bi se nadomestilo soglasje predlagatelja za uveljavljanje otroškega dodatka (točka VI izreka); določilo stike A. A. z nasprotno udeleženko tako, da potekajo vsak drugi vikend od sobote od 10.00 ure, ko predlagatelj dečka pripelje k nasprotni udeleženki, do ponedeljka zjutraj, ko nasprotna udeleženka dečka pripelje v šolo, oziroma v času počitnic do 10.00 ure in en dan med tednom od 16.00 do 20.00 ure, po dogovoru med A. A. in nasprotno udeleženko (točka VII izreka); zavrnilo drugačne predloge udeležencev za začasno določitev stikov z A. A. (točka XI. izreka).

2.Pritožuje se nasprotna udeleženka, uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter kršitve 22., 23., 54. in 56. člena Ustave RS (URS). Pojasnjuje, da se je bila zaradi zagotavljanja koristi otrok primorana izseliti iz družinske stanovanjske hiše. Ker predlagatelj ne želi, da bi imela stike z ml. sinom in je stike preprečeval oziroma jih naredil nevzdržne, bodo z izpodbijanim sklepom določeni stiki A. A. povzročili nenadomestljivo škodo, saj bo z njo dejansko preživel le štiri dni mesečno. Ker ji ni pravočasno vročilo mnenja CSD z dne 22. 5. 2024, je sodišče zagrešilo absolutno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ista kršitev je podana tudi, ker se sodišče ni opredelilo do pripomb na mnenja CSD, ki jih je podala 25. 4. 2024 in 21. 5. 2024. S tem ravnanjem ji je sodišče kršilo tudi pravice iz 22. in 23. člena URS. Glede mnenja CSD z dne 22. 5. 2024 pritožnica navaja, da je površno, skopo, pomanjkljivo. CSD ne upošteva oziroma ne daje odgovorov na njena opozorila. To je pojasnila že v vlogah z dne 16. 4. 2024 in 13. 5. 2024, ki naj ju pritožbeno sodišče prebere in upošteva pri odločanju vse tam podane trditve in predložene dokaze. CSD ni obravnaval ravnanja predlagatelja, zaradi katerega je nujno ukrepanje, ni ugotovil pritiskov na otroka, zlasti pa ni ugotovil njegove koristi, ni upošteval starševskih kapacitet in sposobnosti udeležencev ravnati skladno s koristjo otroka. Strokovna delavka CSD od mnenja, izdelanega v letu 2022, ni imela stika z A. A., tudi s predlagateljem ni opravila razgovora. Tako mnenje ne vsebuje nobenih konkretnih dejstev in okoliščin v zvezi z otrokom in staršema glede na dejansko stanje v letu 2024. Pravno relevantne okoliščine sploh niso bile ugotovljene. Kljub spremembi naslova naj se ohranijo enakovredni, enakomerni stiki z otrokom. Da to ne bi bilo v korist otroku, iz mnenja CSD ne izhaja. Odločitev sodišča temelji izključno na pomanjkljivih izsledkih CSD ter selektivno povzeti izjavi A. A., ki je še iz začetka leta 2023, ko niti ni vedel, kje bosta mama in oče živela. V korist A. A. ni in ne more biti nič drugega kot enakovredni stiki z obema staršema, tako tudi sam želi. Druženje z vrstniki ne more prevladati nad preživljanjem časa s starši. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, na kakšni podlagi je sodišče presodilo, od kod bo A. A. lažje odhajal na druženja in dejavnosti. Kljub ugotovitvi CSD, da je mama primernejša za varstvo in vzgojo, je sodišče sprejelo začasno odločitev, da bo A. A. pretežni del časa preživel z očetom. A. A. so enakomerno in enakovredno določeni stiki ustrezali. Da bi bilo mogoče stike kvalitetno izvajati med 16.00 in 20.00 uro, ne drži; takšna odločitev bo A. A. le obremenila. Kvalitetno preživljanje časa z otrokom namreč zlasti obsega čas zajtrka, kosila, večerje in čas pred spanjem. Na podlagi česa je CSD ocenil, da naj izvajanje stikov po principu teden - teden ne bi bilo v korist otroka ter zakaj je sodišče temu sledilo, izpodbijani sklep ne pojasni. Višje sodišče naj stike začasno določi tako, da bo A. A. en teden, od nedelje od 18.00 ure do naslednje nedelje do 18.00 ure, bival izključno z mamo na naslovu njenega začasnega bivališča, naslednji teden pa z očetom in tako naprej izmenjaje.

3.S tem, ko ni določena preživnina za A. A., je ogroženo njegovo preživljanje, saj v konfliktnem odnosu staršev nikakršen dogovor ni mogoč. Glede na višino njenih prihodkov je preživljanje otroka ogroženo. Preživnina namreč ne zagotavlja le osnovnega preživetja, ampak tudi kritje stroškov za otrokov zdrav intelektualni in socialni razvoj. Če si starša ne razdelita bremena preživljanja, je otrok ogrožen. Določitev preživnine ali vsaj nadomestitev soglasja za prejemanje otroškega dodatka, bi ogroženost odpravila in ni razumljivo stališče sodišča, da odločitev o tem ni potrebna. Sodišče naj določi, da mora predlagatelj plačati 262,50 EUR preživnine mesečno in v roku 3 dni poda nasprotni udeleženki soglasje za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka.

4.Predlagatelj je na pritožbo odgovoril, višjemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne. V zvezi s preživnino in nadomestitvijo soglasja za uveljavljanje otroškega dodatka navaja, da so pritožbene navedbe pavšalne in opisuje, kako preživlja A. A. Glede stikov nasprotne udeleženke z A. A. pa navaja, da gre v pritožbi le za neutemeljeno blatenje njega in pojasnjuje svoje videnje dogodkov. Nasprotna udeleženka je imela možnost odgovoriti na mnenje CSD. Stiki, kot jih je določilo z začasno odredbo sodišče, so ustrezni. Določeni so skladno z A. A. voljo, ki je še vedno enaka, kot je bila ob opravljenih razgovorih z njim. Nasprotni udeleženki očita, da z A. A. ne preživi niti toliko časa, kot bi ga lahko po začasni odredbi. Ni res, da bi ponovno prihajalo do odtujitve A. A. od nasprotne udeleženke.

5.Po poteku roka za vložitev pritožbe sta udeleženca višjemu sodišču poslala več vlog, katerih vsebine pa višje sodišče ne povzema, ker za odločitev v pritožbenem postopku niso relevantne. Ko presoja o utemeljenosti pritožbe, mora pritožbeno sodišče izhajati iz dejanskega stanja, kakršno je bilo v času izdaje izpodbijane odločbe. Pritožbeno sodišče lahko upošteva dejstva, ki so v času izdaje izpodbijane odločbe že obstajala, a sodišče z njimi ni bilo seznanjeno (subjektivne novote), ne pa po izdaji izpodbijane odločbe nastalih dejstev (objektivne novote). Navedbe udeležencev o tem, kaj se je zgodilo po izdaji izpodbijanega sklepa, torej niso upoštevne.

6.Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba in odgovor nanjo spregledata, da gre pri izpodbijani odločitvi za odločitev o predlogih za izdajo začasnih odredb. Začasna odredba se po Družinskem zakoniku (DZ) izda le, če je z verjetnostjo izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem in duševnem zdravju ali razvoju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Zgolj korist otroka za izdajo začasne odredbe ne zadošča. Stališča obeh udeležencev postopka o tem, kaj je za A. A. najbolj koristno, torej za izdajo začasne odredbe niso odločilna.

1

7.Skladno s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se tudi v postopkih za varstvo koristi otrok postopek za izdajo začasne odredbe vodi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar pomeni, da je postopek sumaren in hiter, v njem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov, kot argumentov proti temu dejstvu, oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Sodišče izvede le toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, ali je otrok ogrožen in kako ogroženost odpraviti ali vsaj omiliti. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje to storilo.

8.Z golim sklicevanjem na vlogi z dne 16. 4. 2024 in 13. 5. 2024 pritožnica ne more uspeti. V pritožbi mora stranka konkretno navesti in obrazložiti pritožbene razloge; sklicevanje na predhodne vloge, ki da naj jih pritožbeno sodišče prebere in upošteva trditve v njih, ne zadostuje.

9.V okoliščinah konkretnega primera višje sodišče meni, da nasprotni udeleženki pravica do izjave ni kršena. Oba udeleženca sta podala številne vloge, v katerih sta se izjasnila o navedbah in predlogih nasprotnika ter podajala vedno nove predloge za izdajo začasnih odredb, o katerih se je CSD na poziv sodišča večkrat izrekel. Odločitev glede izdaje začasne odredbe v resnici ne temelji na mnenju CSD z dne 22. 5. 2024. CSD namreč meni, da A. A. ni ogrožen in izdaja začasne odredbe ni potrebna. CSD pomaga sodišču pri ugotavljanju okoliščin, ki so relevantne za odločitve v družinskih zadevah. Njegova naloga je, da sodišču posreduje ugotovitve o dejstvih in okoliščinah, za ugotovitev katerih je potrebno posebno znanje, ki ga imajo strokovni delavci CSD. Z vidika materialnega prava pa dejstva, ki izhajajo iz mnenja CSD, presodi sodišče. To nalogo je sodišče prve stopnje opravilo. Ker je ugotovilo, da je A. A. ogrožen, je moralo hitro ukrepati. Pravilno je presodilo, da ima dovolj podatkov, da je lahko sprejelo potrebne začasne ukrepe za varstvo koristi otroka. Pripombe na zadnje mnenje CSD je imela nasprotna udeleženka možnost podati v pritožbi in bo nanje odgovorilo pritožbeno sodišče.

10.Predhodna ravnanja udeležencev postopka je CSD pri izdelavi mnenj upošteval, a jim ni pripisal take teže, kot sodišče prve stopnje, kateremu glede odločitve, da je treba začasno urediti stike ml. A. A. z nasprotno udeleženko, pritožbeno sodišče pritrjuje. V mnenjih CSD in ostalih podatkih spisa je imelo prvo sodišče dovolj podatkov, da je lahko odločilo o predlaganih začasnih odredbah. Pritožnica pri graji mnenja CSD spregleda, da ne gre za končno odločitev, pač pa za odločitev o predlogih za izdajo začasnih odredb, ko mora biti postopek hiter in se v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti.

11.Odnos med udeležencema je tako konflikten, da se nista sposobna o ničemer pogovoriti in sporazumeti. Noben se ni hotel izseliti iz hiše, v kateri sta živela z otrokoma. Otroka sta po njunem razhodu jasno izražala željo, da še naprej bivata na starem naslovu. Predvsem zaradi ravnanj predlagatelja je prišlo do situacije, ko so bili stiki med otrokoma in mamo skoraj prekinjeni. Sodišče je zato z začasno odredbo z dne 5. 10. 2022 določilo stike otrok s staršema tako, da sta z vsakim bivala po en teden v hiši, v kateri so živeli prej kot družina in se je moral en starš v tednu, ko je stik z otrokoma izvajal drug starš, iz hiše izseliti. Višje sodišče je s sklepom IV Cp 2113/2023 odločitev o tedenski izselitvi enega starša odpravilo, ker za tak poseg ni bilo več pravne podlage. Odnos med udeležencema postopka se še vedno ni izboljšal in nasprotna udeleženka se je odločila, da se odseli. Poiskala je bivališče, ki je primerno tudi za otroka. Ker ne živi več v isti hiši kot A. A., je ob upoštevanju dosedanjih ravnaj predlagatelja in glede na očitno nezmožnost sporazumevanja staršev povsem mogoče, da bi se odnos med A. A. in nasprotno udeleženko ponovno porušil. Sodišče je moralo ukrepati in z začasno odredbo urediti stike A. A. z nasprotno udeleženko, ker bi sicer lahko prišlo do njune odtujitve, kar lahko ogrozi zdrav razvoj otroka.

12.Pri ureditvi začasnih stikov pa sodišče prve stopnje po presoji višjega sodišča ni dovolj upoštevalo vseh okoliščin konkretnega primera. Z odločitvijo, da se preseli, je nasprotna udeleženka izkazala, da skrbi za svoje premoženjske interese (delitev skupnega premoženja) ne postavlja v ospredje. Z verjetnostjo je nadalje izkazano, da je stanovanje, kamor se je preselila, primerno tudi za bivanje A. A. Ni prerekano, da je dovolj veliko. Tudi zelo oddaljeno od kraja šolanja ter prostočasnih dejavnosti A. A. ni. Navedeno izkazuje, da nasprotna udeleženka ravna v korist otrok, zato je odločitev, da ima z A. A. (razen v času počitnic) precej redke stike (enkrat na teden popoldne in na 14 dni od sobote do ponedeljka), zmotna.

13.Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da so pri otroku A. A. starosti še posebej pomembni večerni in jutranji stiki. Popoldneve pretežno ne preživlja s staršema, saj obiskuje razne dejavnosti in se druži z vrstniki. Treba je upoštevati tudi A. A. želje, saj je star 15 let in je sposoben izraziti svoje mnenje (prvi odstavek 143. člena DZ). A. A. je med postopkom večkrat povedal, da hoče živeti v hiši, v kateri je živel skupaj s staršema. To je nazadnje povedal v neformalnem razgovoru sodnici dne 2. 3. 2023. Na kasnejše vabilo CSD se ni odzval in tudi nikjer drugje ni izrazil želje oziroma pripravljenosti, da bi del časa preživel z mamo v stanovanju, kamor se je preselila. Glede na podatke spisa v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo nobenih indicev, ki bi kazali na to, da A. A. želi kaj drugega, kot je povedal ob neformalnem razgovoru sodnici. Zato podlage za odločitev, da se A. A. takoj za cel teden, kot predlaga nasprotna udeleženka, iztrga iz dosedanjega bivališča, ni. Ker je bivališče nasprotne udeleženke od kraja šolanja A. A. bolj oddaljeno, ker tam (še) nima vrstniške družbe in je razumljiva njegova želja, da več časa preživi v znanem okolju, pritožbeno sodišče meni, da za odpravo njegove ogroženosti zadostuje in je primerneje, da več časa preživi v okolju, ki ga je navajen in se v njem dobro počuti, kot pa v zanj novem okolju, na katerega se bo moral šele privaditi. Poseg v njegov dosedanji način bivanja je nujen le toliko, da ne bo prišlo do ponovne odtujitve med njim in nasprotno udeleženko. Ko pa bo sprejelo končno odločitev, bo moralo sodišče ugotoviti, kako porazdeliti preživljanje časa A. A. s staršema, da bo to zanj najbolj optimalno.

14.Glede na obrazloženo je višje sodišče pritožbi nasprotne udeleženke zoper VII. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje delno ugodilo in določilo večji obseg stikov nasprotne udeleženke z A. A. (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V prvostopenjskem sklepu določen stik med tednom (en dan po dogovoru med A. A. in mamo od 16.00 do 20.00 ure) je podaljšalo do jutra. Če pa bo A. A. izrazil željo, da pri mami preživi več časa, je prav, da se mu to omogoči, zato je pritožbeno sodišče v izpodbijani sklep dodalo, da se stiki skladno z željo A. A. še razširijo.

15.Zaključek prvostopenjskega sodišča, da predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri bi bil predlagatelj dolžan za A. A. plačevati mesečno preživnino ter dati soglasje nasprotni udeleženki za uveljavljanje otroškega dodatka, ni utemeljen, je pravilen. Ugotovitev, da A. A. preživljata oba starša in poskrbita za zadovoljitev tistih potreb, ki so potrebne za njegov razvoj, pritožba z le pavšalnimi navedbami ni izpodbila. Ker bo skladno z začasno odredbo nasprotna udeleženka verjetno z A. A. preživela manj časa kot predlagatelj, je z verjetnostjo izkazano, da bo zanj krila manj stroškov kot predlagatelj. Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da za A. A. v finančnem smislu ni primerno poskrbljeno, njegova ogroženost v smislu 157. člena DZ ni izkazana, zato je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke v tem delu zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih V., VI., in XI. točkah izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Stroški postopka, ki se vodi v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, so del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), o njih pa se odloči v končni odločbi (četrti odstavek 163. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato izrek o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1N. Pogorelčnik Vogrinc v: Komentar Družinskega zakonika, B. Novak (red.), izdal Uradni list Republike Slovenije v Ljubljani, leta 2019, stran 514.

2Takrat je bil mladoleten še tudi A. A. starejši brat.

3Kot je že pojasnilo, mora pritožbeno sodišče upoštevati dejansko stanje, kakršno je bilo v času odločanja prvostopenjskega sodišča.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.