Jedro

Dejstvo, da toženec ni imel možnosti sodelovanja pri ogledu stanovanja, ki ga je opravil izvedenec, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Tožencu je bilo izvedensko mnenje vročeno in je imel možnost, da se izreče tako o ugotovitvah v izvidu kot o mnenju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 257,03 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo (1) dovolilo spremembo tožbe, (2) ugodilo zahtevku, po katerem je toženec dolžan izprazniti stanovanje v prvem nadstropju stanovanjskega objekta na naslovu ..., (3) ugodilo zahtevku, po katerem je toženec dolžan tožniku plačati 2.591,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov, (4) zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, v katerem toženec zahteva plačilo 2.568,20 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi. Tožencu je naložilo povrnitev dela tožnikovih stroškov postopka, sorazmerno njegovemu uspehu v pravdi.

2. Toženec v pritožbi zoper navedeno sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zmotno je ugotovljeno obdobje uporabe spornega stanja. Priča A. B., ki najbolje pozna razmere v stanovanjski hiši na ..., je potrdila toženčevo izpovedbo. Edina živi na navedenem naslovu. Jasno in konkretno je opisala rabo spornega stanovanja. Ni "mešala terminov bivanja", kot je navedeno v sodbi. Pred julijem 2014 sta stanovanje uporabljala le zakonca C. in ga že zato ni mogel uporabljati toženec. Nenavadno je, da si priča B. B. ni zapisala tudi tega dejstva in ga (še) ni obelodanila sodišču. Izvedensko mnenje je bilo pripravljeno v nasprotju s sklepi sodišča. Pritožniku in njegovemu pooblaščencu ni bilo pravilno vročeno vabilo na ogled. Izvedenec ni opravil naloženega dela.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v delu, v katerem je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. Le v tem delu je namreč izkazan njegov pravni interes (četrti odstavek 343. člena ZPP).

6. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o zmotnosti ugotovitve, da je toženec sporno stanovanje uporabljal tudi v obdobju od 22. 8. 2009 (zahtevek se nanaša na obdobje od 1. 5. 2010) do 30. 3. 2012. Ocena dokazov, izvedenih v zvezi z njo, je popolna in prepričljiva. Priča A. B. lahko pozna razmere v hiši, vendar pa to še ne pomeni, da je bila njena izpovedba verodostojna. Zaključek, da toženec ni uporabljal stanovanja le od julija 2014, ampak tudi že v zatrjevanem predhodnem obdobju, temelji na več indicih, ki jih je sodišče ugotovilo tako z izpovedbami prič kot z listinskimi dokazi. Med njimi je tudi dejstvo, da je imel toženec na naslovu stanovanja od 1.4.2011 prijavljeno dejavnost, ki ga toženec ne izpodbija. Sklicevanje na to, da sta stanovanje pred julijem 2014 uporabljala zakonca C., še ne pomeni, da ga tožnik ni uporabljal dve oziroma tri leta prej. Glede na to, da je tudi priča, na katero se sklicuje pritožba, povedala, da sta zakonca C. uporabljala stanovanje približno pol leta, pa je očitno, da njena izpovedba ne vnaša dvoma o pravilnosti spornega dokaznega zaključka.

7. Neutemeljeni so tudi očitki, povezani z izvedenskim mnenjem. Četudi toženec ni imel možnosti sodelovanja pri ogledu stanovanja, ki ga je opravil izvedenec, navedeno samo po sebi ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Tožencu je bilo izvedensko mnenje vročeno in je tako imel možnost, da se izreče tako o ugotovitvah v izvidu kot o mnenju. Izvedenec se je o toženčevih pripombah izrekel, sodišče pa ga je povabilo tudi k ustni podaji mnenja.

8. Neutemeljen je tudi očitek o nepopolnosti izvedenskega mnenja. Iz pritožbenih navedb je mogoče sklepati, da je za toženca sporna velikost stanovanja, ki jo je izvedenec upošteval pri podaji mnenja o višini najemnine. Izvedenec je izhajal iz podatka o velikosti stanovanja v katastru, ki je enak toženčevi navedbi, dani v pravdi, in upošteval še pripadajočo klet. Glede na to, da v pritožbi ni navedel okoliščin, ki bi vzbujale dvom o ugotovljeni velikosti stanovanja, niti drugih okoliščin, ki bi lahko vplivale na mnenje o tem, kakšno najemnino bi tožnik lahko dosegel z oddajo stanovanje, ni utemeljen niti očitek zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

9. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

10. Ker toženec s pritožbo ni uspel, je dolžan tožniku povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Priznani stroški predstavljajo strošek za odgovor na pritožbo (450 točk) pavšalni znesek materialnih stroškov (9 točk), oboje povečano za 22 % davek na dodano vrednost, in znašajo skupaj 257,03 EUR. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.