Jedro

V obravnavani zadevi revidentka zgolj navaja, da gre za pomembno pravno vprašanje, to vprašanje nakaže z navedbo "status in sprememba nepremičnine v vsebini kot je zgoraj opisano" ter zatrjuje, da prvostopno sodišče o tem ni želelo odločiti. Zato po presoji revizijskega sodišča tožeča stranka ni izkazala pogojev za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka po odvetniku dne 11. 7. 2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da gre za pomembno pravno vprašanje (status in sprememba nepremičnine), o katerem sodišče prve stopnje ni želelo odločiti.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Celje z dne 16. 5. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 22. 1. 2008. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo med drugim odločil, da se tožeči stranki prizna odškodnina za podržavljeno premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, v vrednosti 48.172,00 DEM.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je treba presojati glede na vsebino zadeve, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede tega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.

6. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. V obravnavani zadevi pa revidentka zgolj navaja, da gre za pomembno pravno vprašanje, to vprašanje nakaže z navedbo "status in sprememba nepremičnine v vsebini kot je zgoraj opisano" ter zatrjuje, da prvostopno sodišče o tem ni želelo odločiti. Zato po presoji revizijskega sodišča tožeča stranka ni izkazala pogojev za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Glede na to, da revidentka ni izkazala zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.