Jedro

Dejstvo, da sporna inšpekcijska odločba očitno še ni pravnomočna, ker je pritožnik zoper njo sprožil upravni spor, ni odločilno. Za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis zadošča, da je inšpekcijska odločba postala izvršljiva, kar pomeni, da je potekel rok, ki je bil v odločbi določen za izpolnitev pritožnikove obveznosti. Pravna sredstva, ki jih inšpekcijski zavezanec uporabi v upravnem postopku in upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo, njene izvršitve ne zadržijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožnikov ugovor zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, ki je na podlagi odločbe M. za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, z dne 13. 08. 2009 pri pritožnikovih nepremičninah vl. št. 56 k.o. R. (do celote) in vl. št. 203 k.o. R. (do ½) odredilo zaznambo prepovedi po 158. čl. ZGO-1 in sicer: izvedbo komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, uporabo in promet z objektom ali zemljiščem, na katerem je, ter sklepanje drugih pravnih poslov med živimi.

2. L. K. se je pravočasno pritožil. Navaja, da izpodbijani sklep temelji na nezakoniti inšpekcijski odločbi. Zadeva je v pritožbenem postopku na upravnem sodišču, o tožbi pa še ni bilo odločeno. Ponavlja, da ne gre za črno gradnjo, zato so odrejene prepovedi nezakonite. Izpodbijani sklep nasprotuje tudi evropskemu pravnemu redu, po katerem je lastnina sveta. Dodaja, da je vojni veteran. Leta 1991 se je boril za pravično pravno državo. Predlaga, naj pritožbeno sodišče ugotovi nezakonitost sporne inšpekcijske odločbe in izpodbijanega sklepa ter brez odlašanja vzpostavi prejšnje stanje v zemljiški knjigi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v pritožbi ponavlja svoje ugovorne navedbe, na katere mu je izčrpno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Dejanski in pravni razlogi, ki jih je o tem navedlo v izpodbijanem sklepu, so jasni, celoviti in pravilni, zato njihovo ponavljanje ni potrebno. Zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka, ki ga določa 124. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK -1; Ur.l. RS št. 58/03, 45/08 in 28/09) se pritožnik v tem postopku ne more uspešno sklicevati na domnevno nepravilnost in nezakonitost inšpekcijske odločbe, ki je bila podlaga za zemljiškoknjižni vpis prepovedi po 158. čl. ZGO-1. Predmet zemljiškoknjižnega postopka je namreč odločanje o pogojih za dovolitev vpisa, ki so predpisani v 148. čl. ZZK -1. Pritožnik njihovemu obstoju ne oporeka. Dejstvo, da sporna inšpekcijska odločba očitno še ni pravnomočna, ker je pritožnik zoper njo sprožil upravni spor, ni odločilno. Za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis zadošča, da je inšpekcijska odločba postala izvršljiva, kar pomeni, da je potekel rok, ki je bil v odločbi določen za izpolnitev pritožnikove obveznosti. Pravna sredstva, ki jih inšpekcijski zavezanec uporabi v upravnem postopku in upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo, njene izvršitve ne zadržijo. Neupoštevno je tudi pritožnikovo sklicevanje na „svetost“ lastnine. Res je zasebna lastnina ustavno varovana, vendar so dopustne tudi z zakonom predpisane omejitve lastninske pravice, ko gre za uveljavitev javnega interesa. Tega zasleduje tudi sporna inšpekcijska odločba. Šele po njeni razveljavitvi ali odpravi bo pritožnik lahko dosegel izbris odrejenega zemljiškoknjižnega vpisa.

5. Pritožbeni razlogi torej niso podani. V postopku na prvi stopnji tudi ni bilo procesnih ali materialnih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Drugih kršitev te vrste pritožnik opredeljeno ne uveljavlja. Sodišče druge stopnje je zato njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1 potrdilo izpodbijani sklep, saj je ta pravilen in zakonit. Hkrati je na podlagi istega zakonskega določila dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.