Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 20. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 162/2003 z dne 4. 3. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 933/2001 z dne 16. 10. 2002 se ne sprejme.
1.Sodišče prve stopnje je ugodilo pritožnikovemu tožbenemu zahtevku za vračilo vlaganj (v znesku 2.645.247 SIT) v stanovanje, ki je bilo pritožniku dodeljeno nezakonito. Višje sodišče je po pritožbi tožene stranke sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek pritožnika v celoti zavrnilo. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo.
2.Pritožnik navaja, da je dolžan na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani št. I P 650/92 z dne 18. 10. 1993 izprazniti stanovanje na naslovu V. ulica 10. Navaja, da mu je bilo stanovanje dodeljeno zato, ker je bilo prejšnje enosobno stanovanje za štiričlansko družino premajhno. Ker naj bi bilo dodeljeno stanovanje neprimerno za bivanje, je pritožnik v stanovanje vložil znatna denarna sredstva. Po trditvah pritožnika so vlaganja pomenila koristno izboljšavo navedenega stanovanja, ki bodo po njegovi izselitvi ostala lastniku stanovanja, zato meni, da je lastnik stanovanja obogaten in da mu mora navedena vlaganja povrniti. Vrhovnemu sodišču očita, da je obrazložitev, da pritožnik ni upravičen do vračila vlaganj, ker ni imel soglasja za adaptacijska dela, pavšalna. Sodišču tudi očita, da njegova stališča niso enaka do vseh vlagateljev. Meni, da sta sodišči glede na to, da se v spisu nahaja izvedensko mnenje, iz katerega izhaja vrednosti vlaganj v predmetno stanovanje, kršili njegovo pravico do enakega varstva pravic in enakosti pred zakonom.
3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
4.Pritožnik sicer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar je z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Za utemeljitev ustavne pritožbe bi moral pritožnik izkazati, da izpodbijana odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču. Odločitev Vrhovnega sodišča temelji na stališču, da je pri uporabi splošnih reparacijskih pravil treba upoštevati specialne določbe Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. – v nadaljevanju SZ), ki so veljale v času, ko je pritožnik opravljal adaptacijo, te pa so terjale pridobitev soglasja za adaptacijska dela v stanovanju kot pogoj za to, da more investitor uspešno zahtevati povračilo stroškov zanje (46. in 61. člen SZ). Glede na to stališče Vrhovnega sodišča, ugotovitev izvedenca o vrednostih vlaganj ni odločilna, zato je sodišče ni upoštevalo. Z očitkom, da stališča sodišč niso enaka do vseh vlagateljev, pritožnik zatrjuje kršitev 14. člena Ustave. Vendar je njegov očitek pavšalen, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.
5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kakor jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić