Jedro

Listin državnih organov ni mogoče vzpostavljati, saj se pravnomočne sodne odločbe trajno hranijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep Dn 1. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu, iz vseh pritožbenih razlogov in v pritožbi navaja, da gre pri vzpostavitvi listine za sklep sodišča iz leta 1992 in ne iz leta 1970, sodišče pa tudi ni izkazalo, da ni bilo seznanjeno s sklepom o dedovanju ter da bi moralo vzpostaviti listino državnega organa. Zaključki sodišča so napačni, saj ni mogoče trditi, da predlagateljica z listino ne razpolaga. Poudarja, da je predložila vse listine, poleg zemljiškoknjižnega predloga za vknjižbo lastninske pravice in predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine tudi sklep o dedovanju po pokojnem K.E., notarski zapisnik o prevzemu priloge odvetniškega zemljiškoknjižnega predloga in kupoprodajno pogodbo z dne 7.4.1975. Sodišče se o vsem navedenem ni izjasnilo, sklep o dedovanju je sodišče očitno spregledalo, saj ga je predlagateljica sama pridobila iz arhiva Okrajnega sodišča v Ljubljani I D 1. V slednjem je tudi navedeno, da se vpis na njegovi podlagi opravi uradoma po njegovi pravnomočnosti (pravnomočen pa je postal 19.3.1992). V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj se ni vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica in poudarja, da je sodišču izkazala verigo pravnih naslovov, na podlagi katerih je upravičena do vpisa lastninske pravice. Nepremičnino je kupila od P.E., slednji jo je podedoval po svojem očetu K.E., sodišče pa sklepa o dedovanju ni poslalo zemljiški knjigi, zato je le-ta še vedno vpisan v zemljiški knjigi.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ureja Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) v določbah 234. - 242. člena. Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagateljica v obravnavani zadevi predlagala vzpostavitev sklepa o dedovanju po pokojnem K.E., ki naj bi ga izdalo Temeljno sodišče v Ljubljani in s katerim sama ne razpolaga. Kot je pravilno pojasnilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu, listin državnih organov ni mogoče vzpostavljati, saj se pravnomočne sodne odločbe (kar je tudi sklep o dedovanju) trajno hranijo (260. člen Sodnega reda), sicer pa obstaja tudi institut obnove spisa (257. člen Sodnega reda). S predlogom za vzpostavitev listine po 234. členu ZZK-1 zato ne more biti uspešna. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je glede na obrazloženo pravilna, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 neutemeljeno pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.