Jedro

Ker so razlogi sklepa glede izpolnitve preživninske obveznosti za obdobje pred izdajo začasne odredbe mestoma protislovni (ko se ta nanaša na stroške pred razpadom zveze, na plačilo kredita), predvsem pa odločitev ne vsebuje dokazne ocene o tem, kateri od staršev in v kakšni meri je prispeval k preživljanju takrat še mladoletnih otrok, pritožbeno sodišče ne more opraviti kontrolne funkcije pravilnosti sprejete odločitve.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje:

- v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek preživninske obveznosti v višini 180 EUR nadomesti z zneskom 250 EUR;

- v prvem odstavku IV. točke izreka spremeni tako, da se zneska preživninske obveznosti 126 EUR, ki ga je dolžna kriti mama, in 84 EUR, ki ga je dolžan kriti oče, nadomestita z zneskoma 105 EUR; v drugem odstavku IV. točke izreka pa se izenači razmerje kritja večjih stroškov preživljanja, tako da jih oba starša krijeta v polovičnem deležu;

- v II., III., V. in VII. točki izreka ter v VI. točki izreka glede zavrnitve predloga predlagateljice v zvezi s plačilom preživnine za A. A. za obdobje do 28. 9. 2024 ter za Jaka Keclja za obdobje do izdaje te odločbe razveljavi ter se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo izdelavo sklepa.

V preostalem nerazveljavljenem in nespremenjenem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan za hči A. A. od 29. 9. 2024 dalje plačevati mesečno preživnino v znesku 180 EUR, najkasneje do 15. dne v mesecu, vse do prve valorizacije preživnin, nato pa v valoriziranih zneskih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Glede kritja stroškov preživljanja sina B. A. je sklenilo, da sta oba udeleženca dolžna poravnavati njegove redne stroške (oblačila, obutev, šolsko prehrano, stroške, povezane s šolanjem, ene obšolske dejavnosti, frizerja in lekarne), in sicer v razmerju 126 EUR predlagateljica ter 84 EUR nasprotni udeleženec, pri čemer jih v celoti plačuje predlagateljica in ji nasprotni udeleženec svoj delež nakazuje v denarju. S plačilom višjih stroškov (stroški šolskih taborov, šole v naravi, večdnevnih izletov, valete, mature, nakupa računalnika, kolesa, športne opreme, inštrukcij, tečajev) morata soglašati oba starša, stroške pa krijeta v razmerju 60 % predlagateljica in 40 % nasprotni udeleženec. Stroške bivanja, prehrane doma, osebne higiene, dopusta in preživljanja prostega časa krijeta starša sama v obdobju, ko za sina skrbita (IV. točka izreka sklepa). Za obdobje od 11. 10. 2021 do 28. 9 2024 je sodišče preživnino za A. A. določilo v enakem obsegu, kot je bila določena v začasni odredbi z 11. 10. 2021, ta ureditev pa velja tudi za B. A. za obdobje od 11. 10. 2024 do pravnomočnosti sodbe (II. in III. točka izreka). Sklenilo je še, da je preživnina za obdobje od 1. 5. 2020 do izdaje začasne odredbe z 11. 10. 2021 s strani obeh staršev že poravnana (V. točka izreka), zavrnilo je drugačne zahtevke glede plačila preživnine (VI. točka izreka) ter odločilo, da oba udeleženca krijeta svoje stroške postopka.

2.Zoper sklep se pritožujeta predlagateljici¹ iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni, tako da za vsakega otroka določi preživnino v denarju za čas od vložitve predloga dalje, podrejeno, da višje sodišče samo razpiše pritožbeno obravnavo, dopolni dokazno oceno ter v zadevi odloči, v primeru razveljavitve sklepa pa predlagata dodelitev zadeve drugi sodnici.

3.Opozarjata, da je sklep v II. in III. točki izreka neizvršljiv. S pravnomočnostjo končnega sklepa bo začasna odredba z 11. 10. 2021 prenehala veljati. Ker v sklepu ni navedena njena opravilna številka, odločitve ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

4.Sodišče je zmotno ugotovilo potrebe A. A. V sklepu ni dokazne ocene izpovedi obeh udeležencev in iz njega ne izhaja, kateremu od staršev verjame. Sodišče je povzelo le minimum njunega strinjanja, ki je bil na točki med 500 in 600 EUR mesečno. Znesek 500 EUR ne zajema vseh A. A. potreb in odstopa od povprečnih potreb otroka njene starosti. Na podlagi izračuna, dostopnega na spletni strani Inštituta za socialno varnost, znašajo potrebe brez prevozov 669,78 EUR, kar bi sodišče moralo upoštevati za zagotavljanje otrokove koristi. A. A. odstopa od povprečja zaradi svojih sposobnosti v športu, v katerega vlaga svoj čas in namerava v tej smeri pridobiti izobrazbo za poklicno pot.

5.Od ugotovljenih A. A. potreb je sodišče napačno in v nasprotju s sodno prakso odštelo štipendijo v znesku 45 EUR mesečno, prav tako pri ugotavljanju razporeditve preživninske obveznosti ne bi smelo upoštevati otroškega dodatka.

6.Pri razmejitvi preživninskega bremena je sodišče zmotno upoštevalo le dohodke staršev iz naslova dela, kjer si mati bolj prizadeva in posledično prejema višji dohodek. Ni pa upoštevalo večjega premoženja nasprotnega udeleženca. Poleg tega je hčerki zmotno očitalo odklanjanje stikov z očetom, čeprav je odločitev o izvajanju stikov že pravnomočna. V njeno breme ji tudi ne bi smelo šteti okoliščine, da je ni inštruiral oče, saj je pojasnila, da si zanjo ni vzel časa.

7.Sodišče je nekritično sledilo nasprotnemu udeležencu, da je preživnino za nazaj poravnal, kljub temu, da primerjava izpiskov prometa na računih kaže drugače. Predlagateljica je večkrat opozarjala, da oče posameznih zneskov ni plačal ter ni izpolnjeval začasne ureditve, za katero sodišče samo ugotavlja, da ni bila primerna. Napačno je tudi upoštevalo, da nasprotni udeleženec od maja 2023 plačuje ves kredit za hišo, kot argument, da ni prispeval k stroškom maturantskega izleta. Pri oceni preživninskih zmožnosti bi moralo vrednotiti tudi, da je solastnik stanovanja in bi lahko predlagal delitev, prav tako, da je od občine prejel 24.000 EUR, pa je ta denar porabil izključno zase in je svojim potrebam dal prednost pred potrebami otrok. Pravilno razmerje v prispevkih bi bilo, da mati krije 40 %, oče pa 60 % hčerinih potreb.

8.Razlogi glede preživljanja B. A. so materialnopravno napačni tudi v delu, kjer je za večje stroške predvideno soglasje staršev. Napačno je razmerje, da mora mati kriti večji del stroškov, pa tudi, da se v tako neskladnem videnju potreb predvideva njuno soglasje, saj lahko pride do prikrajšanja otroka pri zdravem psihofizičnem razvoju. Zmotno so določeni stroški na mesečnem nivoju glede na povprečje stroškov 16 let starega otroka, ki po izračunu Inštituta RS za socialno varnost znaša 613,76 EUR.

9.Sodišče je zmožnosti staršev obravnavalo neenako. Pri nasprotnem udeležencu je v sklopu zmožnosti nepravilno upoštevalo plačevanje kredita za nepremičnino, ki jo v celoti uživa sam, občasno s partnerko, in predlagateljici preprečuje dostop, ni upoštevalo možnosti delitve solastnine z bratom, upoštevalo je škodo zaradi poplav brez dokazil, na drugi strani pa je predlagateljici očitalo njeno rekreacijo in avto na leasing.

3.Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal njeno zavrnitev.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta starša dveh otrok, starih 18 in 16 let. Sodišče prve stopnje je z delnim sklepom z 12. 6. 2023, ki je postal pravnomočen 21. 9. 2023, takrat še mladoletno hči zaupalo v vzgojo in varstvo materi, sina pa v skupno vzgojo in varstvo obema udeležencema s tedenskim prehajanjem med domovoma obeh staršev. Predmet presoje v pritožbenem postopku je pravilnost odločitve o višini odmerjene preživnine.

O potrebah otrok:

6.Sodišče prve stopnje je v 28. točki obrazložitve sklepa ugotovilo, da mesečni stroški preživljanja za hči A. A. okvirno znašajo 500 EUR ter pojasnilo njihov delež po posameznih postavkah. Pritožba te razporeditve konkretizirano ne graja, temveč višje potrebe utemeljuje s sklicevanjem na podatke Inštituta za socialno varnost o potrebah povprečnega otroka. Ker sodišče preživnino odmerja v konkretnem primeru, bi morala predlagateljica za uspeh s pritožbo določno grajati dokazno oceno sodišča na način, ki bi omogočal pritožbeni preizkus. Ker tega ni storila, ugotovljene potrebe pa ne odstopajo bistveno od potreb otrok primerljive starosti v drugih zadevah, pritožbeno sodišče oceno potreb sodišča prve stopnje sprejema. Pri tem sledi pritožbi, da višine ugotovljenih potreb, ob sposobnostih staršev za njihovo kritje, ni dopustno znižati za znesek prejete državne štipendije. Ta je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin, za delno kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem, zato se v skladu s sodno prakso, enako kot otroški dodatek, ne odšteva od ugotovljenih potreb otroka.

7.Mld. sin udeležencev polovico časa preživi z vsakim od staršev, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da starša stroške bivanja, prehrane doma, osebne higiene, preživljanja dopusta in prostega časa krijeta naturalno. Ostale redne stroške (kot so: oblačila in obutev, šolska prehrana, stroški povezani z otrokovim šolanjem, ena obšolska dejavnost, stroški frizerja in lekarne) je ocenilo na 210 EUR, kar je podrobno obrazložilo v 34. točki obrazložitve sklepa. Pritožba zgolj s sklicevanjem na podatke Inštituta za socialno varnost pravilnosti te ocene ne more omajati. Glede izrednih večjih stroškov, ki nastajajo občasno, je sodišče odločilo, da jih starša plačujeta na podlagi predhodnega soglasja, kar je v skladu z odločitvijo sodišča, da je otrok zaupan v vzgojo in varstvo obema udeležencema ter da sta oba odgovorna za njegovo dobrobit in zdrav psihofizični razvoj. Sodišče staršema zaupa, da bosta pri presoji utemeljenosti izrednih večjih stroškov zasledovala sinovo največjo korist ter zmogla njegove potrebe postaviti pred uveljavljanjem lastnega interesa v medsebojnem konfliktnem razmerju.

O zmožnostih staršev in porazdelitvi preživninskega bremena

8.Sodišče preživnino določi glede na potrebe preživninskega upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ). Pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče v postopku prevelik poudarek namenilo prihodkom iz dela obeh preživninskih zavezancev, ni pa kritično presojalo njunih pridobitnih zmožnosti. Oba starša sta kot pedagoga zaposlena v OŠ, pri čemer predlagateljica zaradi opravljenega pedagoškega izpita zasluži približno četrtino več od nasprotnega udeleženca, ki je diplomiran matematik. Splošno znano dejstvo je, da gre za profil, po katerem je veliko povpraševanja, zato bi s pridobitvijo pedagoških znanj nedvomno lahko dosegel višje dohodke. Nasprotni udeleženec ima tudi več premoženja. Poleg nove stanovanjske hiše, v kateri je ostal po razpadu družine in zanjo zatrjuje, da predstavlja njegovo posebno premoženje, je solastnik več parcel in polovice stanovanja, v katerem biva njegov brat. Zgolj trditev, da slednji nima sredstev za izplačilo solastnega deleža, ne pojasni, zakaj mu ne plačuje vsaj deleža za njegovo uporabo. V postopku je bilo tudi ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec v preteklosti dodatni zaslužek pridobival z inštrukcijami in pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da tega ne bi mogel početi tudi v prihodnje. Upoštevajoč večje pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca, ki ima tudi manj skrbi z vzgojo in varstvom otrok, je zato pritožbeno sodišče odločilo, da oba starša potrebe svojih otrok krijeta v enaki meri (vsak 50 %).

9.Po povedanem torej preživninska obveznost nasprotnega udeleženca za hči A. A. od 29. 9. 2024 dalje znaša 250 EUR, za sina B. A. pa za kritje rednih potreb, naštetih v IV. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje, 105 EUR, pri čemer mora nasprotni udeleženec ob predhodnem soglasju udeležencev pokriti tudi polovico (in ne le 40 %) večjih izrednih stroškov ter stroške otrokovega bivanja, domače prehrane, osebne higiene, preživljanja dopusta in prostega časa, v času, ki ga otrok preživlja pri njem. V tem delu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v I. in IV. točki izreka spremenilo na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

O preživnini za obdobje od izdaje začasne odredbe 11. 10. 2021 dalje

10.Preživninski upravičenec lahko zahteva plačilo preživnine od dneva vložitve predloga (196. člen DZ). Če je tak predlog podan, mora sodišče presojati, ali je preživninski zavezanec za preteklo obdobje do zaključka postopka izpolnil preživninsko obveznost.

11.Sodišče prve stopnje je v II. in III. točki izreka sklepa sklenilo, da bo za obdobje od 11. 10. 2021 do končne ureditve z izpodbijanim sklepom za otroka določilo enako preživnino, kot izhaja iz začasne odredbe, veljavne od 11. 10. 2021. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se odločitve sodišča v tem delu ne da preizkusiti. Oba udeleženca sta v številnih vlogah podala trditve o stroških, ki so s preživljanjem otrok nastali, in njihovem kritju. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo opredeliti, ali sta starša v tem obdobju zadostila svoji preživninski obveznosti. Če je bila ta z začasno odredbo določena ustrezno, tako da je v zadostni meri pokrila potrebe obeh otrok, bi moralo ugotoviti, ali sta jo dejansko izpolnila. V tem primeru bi lahko predlagateljičin predlog za to obdobje zavrnilo. V primeru, da nasprotni udeleženec svoje preživninske obveznosti ni v celoti izpolnil, pa bi moralo glede razlike predlogu predlagateljice ugoditi.

12.Ker sklep ne vsebuje razlogov o izpolnitvi preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca, pri čemer je tudi izrek odločbe v tem delu nejasen, ga je pritožbeno sodišče v II. in III. točki izreka ter v izpodbijanem zavrnilnem delu (VI. točka izreka) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo izdelavo sklepa (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Oba udeleženca sta v spis vložila številne listinske dokaze o pokrivanju preživninskih potreb otrok, o njih sta bila tudi zaslišana, zato lahko sodišče prve stopnje omenjeno kršitev odpravi zgolj z novo izdelavo sodne odločbe.

13.Pritožbeno sodišče ocenjuje, da samo kršitve ne more odpraviti, saj bi v tem delu v celoti samo kreiralo razloge odločitve, s tem pa udeleženca prikrajšalo za pravico do pritožbe. Poleg tega je sodišče prve stopnje neposredno izvedlo dokaze z zaslišanjem in mu jih ni treba ponoviti. Ponovna izdaja sklepa pa udeležencem tudi ne bo kršila pravice do sojenja v razumnem roku.

O preživnini za obdobje od 1. 5. 2020 do izdaje začasne odredbe 11. 10. 2021

14.Sodišče prve stopnje je za obdobje od vložitve predloga do izdaje začasne odredbe 11. 10. 2021 sklenilo, da sta starša svojo preživninsko obveznost že izpolnila (V. točka izreka sklepa). Iz 35. točke obrazložitve sklepa je mogoče razbrati, da je sodišče tak zaključek sprejelo, ker nihče od udeležencev za sporno obdobje ni izkazal niti višine niti plačila stroškov, ki sta jih zatrjevala v preglednicah, prav tako tudi ne višine zneskov, ki sta jih prispevala k preživljanju. Pritožba utemeljeno opozarja, da se v tem delu sklepa sodišča ne da preizkusiti.

15.Sodišče je ugotovilo, da sta otroka v tem obdobju večino časa preživela pri mami, saj je B. A. pričel čas enakomerno preživljati z obema udeležencema šele po izdaji začasne odredbe 11. 10. 2021. Ugotovilo je tudi, da je A. A. stike z očetom izvajala redkeje kot njen brat. Glede na navedeno bi moralo oceniti, koliko je v tem obdobju znašala preživninska obveznost obeh staršev glede na potrebe otrok in v kakšnem deležu sta jo izpolnila. Ob tem kritje stroškov nasprotnega udeleženca v obdobju, ko je družina še živela skupaj, ne predstavlja izpolnitve preživninske obveznosti po razpadu zveze. Zato tudi ni jasno, kako je na presojo sodišča vplivalo dejstvo, da predlagateljica ni želela odgovarjati na vprašanja o plačilih iz meseca februarja 2020. Plačila preživnine tudi ne more predstavljati nakazilo sorazmernega deleža poplačila kreditne obveznosti za hišo, v kateri nasprotni udeleženec živi, kar je kot edini denarni tok s strani nasprotnega udeleženca v korist predlagateljice pred izdajo začasne odredbe ugotovilo sodišče. Dejstvo, da je predlagateljica preusmerila plačilo računov za otroka na svoje ime, za obveznost kritja preživninskih potreb otrok ni odločilno.

16.Kot utemeljeno opozarja pritožnica, sta udeleženca v postopku po pozivu sodišča večkrat pojasnila izpolnjevanje preživninske obveznosti in za podane trditve predložila številne dokaze. Da bi bilo odločitev mogoče preizkusiti, bi se sodišče do tistih, ki se nanašajo na kritično obdobje, moralo opredeliti. Pri ugotavljanju izpolnjevanja preživninske obveznosti bi nadalje moralo upoštevati, da je v tem obdobju stroške za domačo prehrano (zaradi obdobja korone in zaprtja šol v večjem deležu, kot to velja sicer) in bivanje v pretežnem delu krila predlagateljica ter bi tako nasprotni udeleženec svojo preživninsko obveznost lahko v celoti izpolnil le, če bi dokazal, da je sam v enaki meri kril druge stroške preživljanja.

17.Ker so razlogi sklepa glede izpolnitve preživninske obveznosti za obdobje pred izdajo začasne odredbe mestoma protislovni (ko se ta nanaša na stroške pred razpadom zveze, na plačilo kredita), predvsem pa odločitev ne vsebuje dokazne ocene o tem, kateri od staršev in v kakšni meri je prispeval k preživljanju takrat še mladoletnih otrok, pritožbeno sodišče ne more opraviti kontrolne funkcije pravilnosti sprejete odločitve. Zato je tudi v tem delu pritožbi ugodilo in sklep v V. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno izdelavo sklepa (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Razlogi, da kršitve ni odpravilo samo, so razvidni iz 13. točke obrazložitve tega sklepa.

O stroških postopka:

18.Ker je pritožbeno sodišče delno razveljavilo izpodbijani sklep, je razveljavilo tudi stroškovno odločitev, vsebovano v VII. točki izreka sklepa. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

(1) V nadaljevanju bo sodišče uporabilo izraz predlagateljica za prvo predlagateljico - mati, za drugo predlagateljico pa izraz hči.

(2) Primerjaj VSL IV Cp 783/2018

(3) Izvedeniško mnenje kliničnega psihologa ne potrjuje, da bi imel nasprotni udeleženec zdravstvene težave, ki bi ga pri tem ovirale.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 196

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.