Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z odstopom od pogodbe je tožena stranka sama zase pridobila koristi (50 % popust), katere zgolj pri naročilu dvomesečnega oglaševanja ne bi bila deležna. Ker je pravna podlaga za pridobitev dogovorjenega popusta pozneje odpadla, je bila tožena stranka neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke, zaradi česar je dolžna nadomestiti vrednost opravljene storitve s strani tožeče stranke v polni vrednosti.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 07. 12. 2009 ohranilo v veljavi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu navedeno terjatev ter glede stroškov upnika (1. točka izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki plačati nadaljnje stroške tega postopka v višini 78,00 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.
2. Tožena stranka se je pravočasno pritožila zoper sodbo in uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbo „zavrže.“
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala sodišču druge stopnje, naj neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja predstavljajo naslednje pritožbene trditve: v pogodbi je naveden 50 % popust za 6 mesečno obdobje, vendar ta popust ni količinski popust, ampak posledica predhodnih pogajanj, sodelovanja na področju izobraževanj in splošnega 30 % popusta, ki ga je tožeča stranka pri vzpostavitvi tovrstnega tovrstnega oglaševanja priznala vsem strankam; v oglaševalski panogi so običajni popusti tudi do 90 %, raznih cen in uskladitev cene je vezana na konkreten dogovor; oglasni prostor v obdobju po sklenitvi pogodbe ni bil zapolnjen v celoti, tožeča stranka pa ni imela drugih oglaševalcev in v obdobju veljavnosti pogodbe o oglaševanju ne bi mogla prodati oglaševalskega prostora (tako v obdobju, ko se je oglaševanje izvajalo kot v naslednjih mesecih) po polni ceni; tožeči stranki ni nastala škoda zaradi oglaševanja le dva meseca in po dogovorjeni ceni, kot rečeno je takrat ponujala 30 % popust vsem oglaševalcem in v tistem obdobju tudi ni imela v celoti zasedene oglasne kapacitete; pogodba je bila sklenjena za obdobje 6 mesecev od njenega podpisa in je prenehala veljati 24. 05. 2009, tožeča stranka zato ni imela pravne podlage za izstavitev računa št. 51000641 z dne 13. 10. 2009. 6. Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). V prejšnji točki navedenih pritožbenih razlogov, ki predstavljajo nedopustno uveljavljanje zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ne sme upoštevati.
7. Pravno podlago za odločitev prvostopenjskega sodišča predstavljajo določila 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Zaradi odstopa tožene stranke od pogodbe o oglaševanju št. 1999/2008/1 z dne 24. 11. 2008 je prenehala pravna podlaga za upravičenje tožene stranke za zakup šestih zaporednih oglasov s 50 % popustom.
8. Tožeča stranka je bila zato, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, upravičena zahtevati nadomestilo vrednosti opravljene storitve s strani tožeče stranke v polni vrednosti in je s tem pravilno uporabilo določilo tretjega odstavka 190. člena OZ.
9. Sklepanje sodišča prve stopnje, da je bila tožeča stranka prikrajšana, ker je najprej zaračunala toženi stranki oglaševanje s 50 % popustom, potem, ko pa je prišlo do odstopa od pogodbe s strani tožene stranke, pa je bila tožena stranka za omenjeni 50 % obogatena, je torej materialno pravno pravilno.
10. Škoda se pri neupravičeni obogatitvi kaže v prikrajšanju premoženja tožeče stranke oziroma v preprečitvi njegovega povečanja (50 % popust za oglaševanje). Pravno razlogovanje pritožnika, da v OZ ni predvidena sankcija neupravičene obogatitve v primeru odstopa od pogodbe o naročilu v skladu z določilom 782. člena OZ je nepravilno.
11. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno uporabilo določilo tretjega odstavka 190. člena OZ in se sodišče druge stopnje v celoti pridružuje razlogom v izpodbijani sodbi, da je z odstopom od pogodbe tožena stranka sama zase pridobila koristi (50 % popust), katere zgolj pri naročilu dvomesečnega oglaševanja ne bi bila deležna. Ker je pravna podlaga za pridobitev dogovorjenega popusta pozneje odpadla, je bila tožena stranka neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke, zaradi česar je dolžna nadomestiti vrednost opravljene storitve s strani tožeče stranke v polni vrednosti.
12. Ker sodišče tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (350. člen ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).
13. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo niso bili potrebni, saj niso v vsebinskem smislu prispevali k odločitvi pritožbenega sodišča. Zato jih sodišče druge stopnje tožeči stranki ni priznalo.