Jedro

Darilna pogodba, s katero je dolžnica svojima sinovoma podarila solastninski delež na nepremičninah, ki so predmet zavarovanja z zastavno pravico, še ni bila sprovedena v zemljiški knjigi, zato je dolžnica še vedno lastnica nepremičnin. Glede na to in ker je upnik predložil ustrezen izvršilni naslov, so podani zakonski pogoji za zavarovanje z zastavno pravico na predmetnih nepremičninah.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice proti sklepu o zavarovanju z dne 25.2.1997, opr.št. III R 44/97, in ta sklep vzdržalo v veljavi. Obenem je dolžnici naložilo plačilo upnikovih stroškov zavarovanja v znesku 27.094,00 SIT.

Proti sklepu se je pritožila dolžnica in navedla, da od 10.10.1995 ni več lastnica nepremičnine na naslovu ulica X v Kranju. V dokaz svojih navedb je predložila darilno pogodbo z dne 10.10.1995, iz katere izhaja, da je dolžnica svoj solastninski delež na predmetni nepremičnini podarila sinovoma.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi pravnega posla se lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (33.člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 6/88, ZTLR). Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je torej potreben pravni naslov (pogodba) in pridobitni način (vknjižba).

Sprememba lastništva na podlagi darilne pogodbe z dne 10.10.1995, na katero se sklicuje pritožnica, še ni bila vpisana v zemljiško knjigo.

Dolžnica je zato še vedno do 1/4 solastnica nepremičnin, vpisanih v vl.št. 522 k.o. Kokrica. Predmetne nepremičnine so kot dolžničina last tako lahko predmet zavarovanja z zastavno pravico. Glede na to in ker je upnik predložil ustrezen izvršilni naslov, so podani pogoji za zavarovanje z zastavno pravico na omenjenih nepremičninah (243.člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - Uradni list RS, št. 51/98, ZIZ). Sodišče prve stopnje je zato ugovor dolžnice, v katerem je zatrjevala enako kot sedaj v pritožbi, in sicer da ni lastnica predmetnih nepremičnin, pravilno zavrnilo kot neutemeljen.

Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tej podlagi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2.točka 365.člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99, ZPP, v zvezi s 366.členom ZPP in 15.členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.