Jedro

Tudi zoper odločitev o podaljšanju specializacije je možno vložiti pritožbo na drugostopenjski organ, tj. na ministrstvo, pristojno za zdravje.

Ker izpodbijani sklep še ni dokončen, je tožba v tem upravnem sporu preuranjena.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik vlaga tožbo zoper sklep Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju Zbornica), Komisije za podiplomsko usposabljanje št. 2/30/2023, brez datuma, o katerem je bil obveščen po elektronski pošti dne 20. 11. 2023 in s katerim mu je Komisija za podiplomsko usposabljanje "zaradi izrednih okoliščin, izjemoma odobrila 6-mesečno podaljšanje specializacije, kot izhaja iz priložene vloge, v kolikor se s tem strinja tudi plačnik specializacije."

2. Tožnik navaja, da ima veljavno sklenjeno pogodbo zaposlitvi s SŽ - Železniškim zdravstvenim domom Ljubljana (v nadaljevanju delodajalec) in tripartitno pogodbo o izvrševanju medsebojnih obveznosti pri vodenju specializacije z Zbornico in delodajalcem.

3. Izpodbijani sklep nima ne obrazložitve ne pravnega pouka in ker iz Pravilnika o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov (v nadaljevanju Pravilnik) ne izhaja, da je zoper odločitve o vlogah za podaljšanje specializacije dovoljena pritožba na drugostopenjski organ v upravnem postopku, vlaga tožbo v upravnem sporu. Ugovarja kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) o vročanju in določbe 210. člena ZUP glede obveznih sestavin odločbe. Izpodbijana odločitev vsebuje le izrek, poleg tega pa je sklep v delu, ki določa pogoj, da se mora s podaljšanjem specializacije strinjati tudi plačnik specializacije, nepravilen, saj je tožena stranka seznanjena s pogodbo o izvrševanju medsebojnih obveznosti pri vodenju specializacije z dne 11. 6. 2015, iz katere izhaja časovno neomejena zaveza plačnika specializacije (3. člen pogodbe). Soglasje palčnika torej ni potrebno niti ta pogoj ne izhaja iz Pravilnika. Sodišču predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in ugotovitev, da se tožniku zaradi izrednih okoliščin izjemoma odobri 6-mesečno podaljšanje specializacije. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Obravnavanje tožbe v upravnem sporu je mogoče le, če so izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zato je treba v predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 najprej presoditi obstoj teh predpostavk. Ena izmed njih je, da tožba ni vložena prezgodaj (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). V prvem odstavku 2. člena ZUS-1 je namreč določeno, da sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. V tretjem odstavku istega člena ZUS-1 določa, da je dokončni upravni akt tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja. Tožnik je navedel, da pritožbe zoper izpodbijani sklep ni vložil. 6. Zakon o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju ZZDej) v prvem odstavku 87.c člena določa, da zbornica ali strokovno združenje, ki mu minister, pristojen za zdravje, podeli pooblastilo, opravlja kot javno pooblastilo, med drugim, načrtovanje specializacij in specialističnih izpitov (prvi odstavek). Drugi in tretji odstavek istega člena določata, da pri izvajanju nalog iz tega člena zbornica ali strokovno združenje upošteva zakon, ki ureja splošni upravni postopek in zakon, ki ureja upravni spor, in da je zoper odločitev zbornice oziroma strokovnega združenja dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za zdravje. V četrtem odstavku istega člena je določeno, da izvajanje nalog, ki jih zbornica oziroma strokovno združenje opravlja kot javno pooblastilo, nadzira ministrstvo, pristojno za zdravje.

7. Zakon o zdravniški službi (v nadaljevanju ZZdrS) v 3. točki prvega odstavka 71. člena določa, da ima Zbornica, med drugim, nalogo, da odloča o odobritvi in prenehanju pripravništva, sekundariata in specializacij, spremlja, nadzoruje ter skrbi za kakovost in koordiniranje izvajanja teh in drugih oblik podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem. V drugem odstavku istega člena je izrecno določeno, da omenjeno nalogo Zbornica opravlja kot javno pooblastilo, v prvem odstavku 74.b člena pa je določeno, da nadzor nad zakonitostjo dela Zbornice pri izvajanju javnih pooblastil opravlja ministrstvo.1

8. Glede specializacij ZZdrS, med drugim, v tretjem odstavku b18.a členu določa, da o odobritvi specializacije odloči zbornica z odločbo, ki mora vsebovati vse sestavine, ki jih za upravno odločbo določa zakon, ki ureja upravni postopek, in v c18.a členu, da Zbornica tudi o prenehanju specializacije izda odločbo. Oboje določa tudi Pravilnik v 19. in 34. členu. Glede možnosti pritožbe zoper omenjeni odločitvi v zvezi s specializacijami ZZdrS (kot tudi Pravilnik) molčita. To pa pomeni, da je treba upoštevati splošno zakonsko ureditev, tj. zgoraj navedene določbe ZZDej in ZZdrS, ki v zvezi z odločitvami Zbornice, ki pomenijo izvajanje javnih pooblastil, predpisujeta odločanje po ZUP in nadzor ministrstva, pristojnega za zdravje, ter določbi 13. člena ZUP, ki v prvem odstavku določa, da ima zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, stranka pravico pritožbe, in da je samo z zakonom mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba, ter 232. člena ZUP, ki določa, da o pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdal nosilec javnega pooblastila, odloča organ, določen z zakonom, in da če zakon ne določa, kateri organ je pristojen za odločanje o pritožbi, odloča o njej stvarno pristojno ministrstvo. Nenazadnje tudi Pravilnik glede sklepa, v katerem se določijo datum začetka opravljanja specializacije, glavni mentor in delodajalec, pri katerem bo zaposlen za čas trajanja specializacije, določa, da je zoper ta sklep dovoljena pritožba (tretji odstavek 20. člena Pravilnika). Tako je torej tudi zoper odločitev o podaljšanju specializacije možno vložiti pritožbo na drugostopenjski organ, tj. na ministrstvo, pristojno za zdravje.

9. Ker po povedanem izpodbijani sklep še ni dokončen, je tožba v tem upravnem sporu preuranjena (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1), zato je sodišče tožbo zavrglo.

10. Glede sklicevanja tožnika na to, da izpodbijani sklep ne vsebuje pravnega pouka, sodišče pojasnjuje, da pomanjkanje pravnega pouka enako kakor napačen pravni pouk ne more imeti za stranko nobenih škodljivih posledic. Zato ima tožnik skladno s šestim odstavkom 215. člena ZUP2 pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep v roku 15 dni, ki prične teči šele od dneva vročitve tega sklepa. Pritožba se vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji (prvi odstavek 239. člena ZUP).

11. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če je tožba zavržena, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Pri tem je mišljeno ministrstvo, pristojno za zdravje (gl. tretji odstavek 12. člena ZZdrS). 2 Ta določa: Kadar je zoper odločbo dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da pritožba ni dovoljena ali da je mogoč zoper odločbo upravni spor, teče rok za pritožbo od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot nedovoljena, če ni stranka že prej vložila pritožbo na pristojni organ.