Jedro

Če je tožena stranka dala povod za tožbo, glede odločitve o pravnih stroških ne pride v poštev 157. člen ZPP, temveč je potrebno uporabiti splošni 154. člen ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se stroškovni del (2. točka izreka sodbe) spremeni tako, da sta toženi stranki dolžni nerazdelno povrniti tožeči stranki 348,32 EUR (namesto 174,16 EUR) pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe, od takrat dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 70,01 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije številka Su 72/2009-14 z dne 19.3.2009, prenešena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da sta toženi stranki dolžni v roku 15 dni izstaviti tožečima strankama I. V. in A. V. za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na parc. št. 47 in parc. št. 50, last vsakega izmed njiju do 1/2, na ime tožeče stranke I. V. in A. V., vsakega do 1/2. Glede stroškov je odločilo, da morata toženi stranki tožeči stranki nerazdelno povrniti 174,16 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

Zoper 2. točko izreka sodbe na podlagi pripoznave (sklep o stroških) se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče toženi stranki naložilo povrnitev le polovice pravdnih stroškov tožeči stranki iz razloga, ker je tožena stranka že pred vložitvijo tožbe kontaktirala s tožečo stranko v smislu izpolnitve zahtevka, kar pa ne drži. Tožena stranka za te svoje trditve ni predložila nobenega dokaza. Iz listin v spisu izhaja, da je tožeča stranka na toženo stranko že v letu 2003 naslovila več zahtevkov za ureditev zadeve, vendar toženi stranki na dopise nista reagirali. Tožeča stranka je bila zato primorana vložiti tožbo zaradi izstavitve z. k. listine. Tožena stranka se je oglasila pri pooblaščenki tožeče stranke šele 19.5.2008, po tem ko je prejela sklep o začasni odredbi. Glede na navedeno je šteti, da je v konkretnem primeru tožena stranka vsekakor dala povod za tožbo. Tožena stranka je zato tožeči stranki dolžna povrniti vse povzročene pravdne stroške in ne le polovice. Tožeča stranka predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki povzročene pravdne stroške v višini 348,32 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno predlaga razveljavitev sodbe.

Pritožba je utemeljena.

157. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, v nadaljevanju ZPP) določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Navedeni člen je torej odločilen za povrnitev stroškov toženi stranki s strani tožeče stranke. Po oceni sodišča druge stopnje v konkretnem primeru ta člen ne pride v poštev, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi napačno ugotovilo, da je tožena stranka že pred vložitvijo tožbe kontaktirala s tožečo stranko v smislu izpolnitve zahtevka. Iz odgovora na tožbo tožene stranke in priloge, ki jo je vložila v spis, namreč navedeno ne izhaja. Nasprotno, iz navedene priloge B2 izhaja, da sta se toženca na odvetnico tožeče stranke obrnila šele 10.6.2008, to pa je že po vložitvi tožbe. Zaključek sodišča prve stopnje, da pride v poštev uporaba določbe 157. člena ZPP, je zato napačen, po podatkih spisa je mogoče ugotoviti, da je tožena stranka povod za tožbo dala.

Glede na navedeno je potrebno v konkretni zadevi glede odločitve o pravdnih stroških uporabiti splošni 154. člen ZPP, po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. V tem pravdnem postopku je tožeča stranka v celoti uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti vse njene potrebne pravdne stroške. Te je sodišče prve stopnje odmerilo na 348,32 EUR, pri čemer odmera v pritožbi ni izpodbijana.

Glede na navedeno je bilo potrebno stroškovni del sodbe sodišča prve stopnje (2. točko izreka) spremeniti tako, da sta toženi stranki dolžni tožeči stranki povrniti 348,32 EUR pravdnih stroškov (namesto 174,16 EUR pravdnih stroškov).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 2. odstavku 165. člena ZPP in 154. členu ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji mora tožena stranka povrniti njene potrebne pritožbene stroške. Ti predstavljajo stroške za sestavo pritožbe po odvetniku (125 točk), 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV, skupaj znašajo 70,01 EUR.