Jedro

Upravni organ prve stopnje ni presodil vseh pogojev, ki jih za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del zahteva prvi odstavek 34. člena Pravilnika za izvajanje prenove (asanacije) starega mestnega jedra. Ker iz upravnih spisov in odločbe organa prve stopnje ne izhaja, da bi tožnik pridobil soglasje Odbora za prenovo oziroma njegove komisije, sta tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitvi sodišča prve stopnje in tožene stranke pravilni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7.6.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Upravne enote Izola z dne 19.6.1998, in zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. Z odpravljeno odločbo je upravni organ prve stopnje tožniku dovolil izvedbo priglašenih zunanjih vzdrževalnih del na stanovanjskem objektu, stoječem na zemljišču parc. št... k.o..., in sicer obnovo fasade, odprtje pred leti zazidanih vrat na dvoriščni fasadi v prvem nadstropju obravnavanega stanovanjskega objekta (izhod na teraso - betonsko ploščo obstoječega pritličnega dvoriščnega prizidka) in izvedbo kovinske ograje do višine 1 m na navedeni terasi.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe (2. odstavek 67. člena ZUS). Sklicuje se na 1. odstavek 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. ter Uradni list RS, št. 26/90 in nasl. - ZUN), ki našteva, kdaj ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ter na 2. odstavek 62. člena ZUN, na podlagi katerega se izda odločba o dovolitvi priglašenih del. Iz obrazložitve odpravljene prvostopne odločbe ne izhaja, na podlagi katerih določil Načrta prenove (Uradne objave št. 25/81), ki po Odloku o ugotovitvi usklajenosti Prostorskih izvedbenih aktov (PIA) z družbenim planom Občine Izola (Uradne objave št. 36/86 in 4/94), velja kot urbanistični red do sprejetja prostorskih ureditvenih pogojev "staro mestno jedro", so priglašena dela dovoljena in ali niso v nasprotju s tem prostorskim aktom ter ali je za to območje sprejet občinski odlok o pomožnih objektih in katera določila tega odloka veljajo med drugim tudi za priglašeno ograjo oziroma izvedbo terase na ploščadi prizidka. Sodišče prve stopnje zavrne tudi tožbene navedbe, da je tožena stranka z izpodbijano določbo kršila njene človekove pravice in da ni upoštevala krajevne pogoje bivanja. Prav zaradi varstva pravic investitorja in prizadetih strank se priglasitev del lahko dovoli le, če se ugotovi, da za nameravana dela po ZUN oziroma občinskem odloku zadostuje priglasitev in da ta dela niso v nasprotju s PIA. PIA pa gotovo upošteva krajevne pogoje bivanja, saj je namenjen normiranju vseh posegov v konkretno urbano okolje. Tožeča stranka si je sicer pridobila soglasje Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (MZVNKD) Piran za nameravani gradbeni poseg. Vendar pa upravni organ v ugotovitvenem postopku ni ugotavljal, ali so vrata, ki jih namerava tožeča stranka odpreti v fasadni steni, obstajala, ravno tako tudi ne dimenzij in lege teh vrat. Ugotovitev tega dejstva pa je v konkretnem primeru pomembna, saj predstavlja morebitna izvedba novih vrat poseg v zunanjo steno obstoječe stanovanjske hiše, to pa je poseg v konstrukcijski element objekta, ki ga ni mogoče izvesti zgolj na podlagi priglasitve del. Dejansko stanje je v tem delu zadeve nepopolno ugotovljeno in ni obrazloženo, zato ga bo moral upravni organ prve stopnje v ponovnem postopku ugotoviti in v spisu točno izkazati podatke o dejanskem stanju obravnavane fasadne stene stanovanjske hiše. Tožnik vlaga pritožbo zaradi kršitve upravnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da bo potrjena odločba organa prve stopnje. Navaja, da sta izpodbijana sodba kot tudi izpodbijana odločba neutemeljeno priznala pritožnikoma M.M. in D.D. položaj stranke v upravnem postopku, ki ga je vodila Upravna enota Izola, ko je izdala odločbo o dovoljenju za izvedbo vzdrževalnih del. V postopku priglasitve del je stranka v postopku samo priglasitelj. Mejaši ne dajejo niti soglasja, niti niso stranke v postopku. Pritožnika sploh nista izkazala, da sta lastnika sosednjega objekta, saj nista predložila dokazil o lastništvu, kot ga je moral tožnik. Zato bi morala biti njuna pritožba zavržena, ker jo je vložila oseba, ki ni upravičena do položaja stranke v postopku. Pritožnika nista niti zatrjevala niti dokazala, da odločba Upravne enote Izola ni pravilna v delu, ki se nanaša na odprtje pred leti zazidanih vrat na dvoriščni fasadi v 1. nadstropju obravnavanega stanovanjskega objekta. Pritožnika sta samo zatrjevala, da dostopa na ploščad ni bilo in nikakor ni sporno, ali je nekoč odprtina obstajala ali ne. Zato odločba MOP ni smela sama ugotoviti to dejstvo kot sporno oziroma nedokazano. V tem postopku se odloča samo o pritožbi in v mejah navedb pritožbe, in ne po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je bil pravilno in popolno ugotovljeno v odločbi Upravne enote Izola. Temeljilo je na ogledu in soglasju MZVNKD, ki je pristojna institucija za ogled in soglasje in je v svojem soglasju tudi citirala natančno pravno osnovo za predviden poseg, in sicer 34. člen Pravilnika o izvajanju prenove starega mestnega jedra Izola, sprejetega z Odlokom o sprejetju Načrta mestne prenove starega mestnega jedra. V postopkih priglasitve del upravni organ nikoli ne opravlja ogleda, ampak odloča na podlagi dokumentacije in zakonitih soglasij. Soglasje je tudi izrecno navedlo, da so lahko dimenzije odprtine samo enake obstoječim zazidanim vratom. To pomeni, da je dimenzija točno določena. Nobeno zakonito določilo pa ne zavezuje upravnega organa, da bi vsa dejstva, ki so ugotovljena v soglasjih, tudi izrecno povzela v odločbi, posebej v odločbi o priglasitvi del, ki je običajno zelo enostavna odločba brez obširne obrazložitve in pravno povsem zadošča sklicevanje na soglasje, ki ugotavlja stanje in določa pogoje. Upravni organ tudi ni dolžan ugotavljati dejanskega stanja v zvezi z odmikom priglašenih del od objekta pritožnikov, saj se odmik objekta glede na prejšnje stanje ni spremenil. Ni namreč sporen prizidek, kot zmotno navaja odločba MOP, ampak samo dostop na teraso prizidka. Ker mejaš lahko sodeluje samo v postopku za gradbeno dovoljenje, ne pa v postopku priglasitve del, odmik ni pomemben v tej zadevi. Poleg tega je v spisu mapna kopija, kjer je razviden odmik objektov in ni potrebno nobeno dodatno ugotavljanje dejstev. Poleg tega je trditveno in dokazno breme o odmikih objektov na strani pritožnikov, zato samo pavšalne navedbe, da so objekti blizu, ne morejo biti predmet resne obravnave. Res je, da pritožniki niso sodelovali v postopku pri Upravni enoti Izola, ker za to ni bilo pravne podlage, toda to jih ne odvezuje obveznosti, da vsa dejstva in dokaze predložijo v pritožbenem postopku.

Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena iz naslednjih razlogov.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je potrdilo odločbo tožene stranke, s katero je bila odpravljena odločba organa prve stopnje o dovolitvi priglašenih del, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je v nasprotju z zaključkom sodišča prve stopnje ter tožene stranke presodilo, da je pravna podlaga za sporna priglašena zunanja vzdrževalna dela razvidna iz odločbe o dovolitvi priglašenih del ter iz soglasja MZVNKD z dne 28.5.1998 in soglasja z dne 16.6.1998. Upravni organ prve stopnje v obrazložitvi prvostopne odločbe namreč navaja, da se obravnavana lokacija po srednjeročnem družbenem planu Občine Izola za obdobje 1986-1990 (Uradne objave, št. 19/90, 22/90 in 13/95) nahaja v območju z oznako S 2/1, Izola-historično mestno jedro, s pretežno namensko rabo: stanovanja, centralne dejavnosti. Za staro mestno jedro je izdelan Načrt prenove starega mestnega jedra Izola (Uradne objave, št. 25/81 - Načrt prenove), ki po Odloku o ugotovitvi usklajenosti PIA z družbenim planom Občine Izola (Uradne objave, št. 36/86 in 4/94) velja kot urbanistični red do sprejetja prostorskih ureditvenih pogojev "Staro mesto". Sestavni del Načrta prenove predstavlja tudi Pravilnik za izvajanje prenove (sanacije) starega mestnega jedra Izola (Pravilnik), ki v 34. členu predvideva soglasje MZVNKD za izvajanje vzdrževalnih del, in ki je bil v obravnavanem primeru na podlagi navedenega člena Pravilnika tudi izdan. Po presoji pritožbenega sodišča je zato utemeljen pritožbeni ugovor, da je upravni organ prve stopnje navedel pravno podlago za svojo odločitev.

Vendar pa pritožbeno sodišče kljub temu pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je pritrdilo odpravi sporne prvostopne odločbe, saj upravni organ prve stopnje ni presodil vseh pogojev, ki jih za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del zahteva 1. odstavek 34. člena Pravilnika. V skladu z navedeno določbo za izvajanje rednih vzdrževalnih, obnovitvenih in adaptacijskih del na objektih in napravah, pri katerih se ne spreminja namembnost, konstrukcija in zunanjost objekta, zadostuje priglasitev pristojnemu upravnemu organu Skupščine Občine Izola po predhodnem soglasju MZVNKD in odbora za prenovo oziroma njegove komisije. Ker iz upravnih spisov in odločbe organa prve stopnje ne izhaja, da bi tožnik pridobil soglasje navedenega Odbora, sta tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitvi sodišča prve stopnje in tožene stranke pravilni.

V ponovnem postopku bo moral upravni organ prve stopnje najprej preveriti, če je bilo M.M. in D.D. (v postopek sta vstopila 26.6.1998, to je po izdaji prvostopne odločbe z dne 19.6.1998) glede na 139. člen ZUP (1986) upravičeno priznan status stranke (stranskega udeleženca) v postopku izdaje obravnavane odločbe o dovolitvi priglašenih del. V obravnavanem primeru sta M.M. in D.D. pritožbo vložila kot mejaša, vendar po zatrjevanju tožnika nista izkazala lastništva na sosednjem objektu.

Po presoji pritožbenega sodišča je utemeljen tudi pritožbeni ugovor, ki se nanaša na obseg relevantnega dejanskega stanja v ponovljenem postopku izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del, saj se v skladu s citiranim 1. odstavkom 34. člena Pravilnika, relevantne dejanske okoliščine nanašajo samo na ugotovitve, da se s priglašenimi deli ne spreminja namembnost, konstrukcija in zunanjost objekta.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki pri preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo razlogov, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (73. člen ZUS).