Jedro

Tožba v delu, v katerem tožnik zahteva ugotovitev, da mu je tožena stranka v času nedokončne odločitve o odpoklicu z delovnega mesta v tujini nezakonito preprečevala opravljanje dela, ni dopustna, saj z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstev.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba v 2. točki razveljavi in se tožba v tem delu zavrže. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo s katero je odločilo, da se sklepa tožene stranke št. ... z dne 22. 7. 2008 ter št. ... z dne 29. 7. 2008 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 27. 8. 2008, razveljavijo (1. točka). V nadaljevanju je sodišče razsodilo, da se ugotovi, da je tožena stranka v času od 15. 7. 2008 do 26. 8. 2008 nezakonito preprečevala opravljanje del in nalog tožniku s tem, da mu je onemogočala dostop v prostore V. v Beogradu, ko mu je dne 25. 7. 2008 onemogočila dostop do ISTP ter dne 29. 7. 2008 izklopila službeni mobilni telefon (2. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške obligatornega predpravdnega postopka v višini 378,81 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30. 9. 2008, pa do izplačila celotnega zneska, ter v roku 8 dni (3. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v višini 519,11 EUR v roku 8 dni, ter v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od poteka paricijskega roka dalje do plačila (4. točka). Kar je zahteval tožnik več (razlika do vtoževanih predpravdnih stroškov v višini 0,42 EUR s skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2008 dalje do plačila), je zavrnilo (5. točka).

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zaradi zmotne nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da izpodbijana sodba ni ustrezno obrazložena oziroma, da sploh ni obrazložen obstoj pravnega interesa za ugotovitveni del tožbenega zahtevka. Predmet ugotovitvenega tožbenega zahtevka je namreč lahko samo ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Ugotovitveni zahtevek tožnika pa ni postavljen v tej smeri, saj se ugotovitev nezakonitosti preprečevanja opravljanja del in nalog tožnika ne nanaša na pravico ali pravno razmerje, pač pa na ugotovitev domnevno nedopustnega oziroma protipravnega ravnanja tožene stranke, to pa ne more biti predmet samostojnega tožbenega zahtevka. Tožnik je zahteval razveljavitev sklepov in sicer v 1. točki tožbenega zahtevka, ugotovitveni del tožbenega zahtevka pa je postavljen v 2. točki. Tožena stranka nikjer ni zatrjevala, da tožbeni zahtevek v zadevi opr. št. I Pd 1379/2010 pokriva ugotovitev nezakonitosti v predmetni zadevi izpodbijanih sklepov. Tožena stranka tudi poudarja, da so bile tožniku v zadevi opr. št. I Pd 1379/2010 priznane vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, saj je tudi tožbeni zahtevek v zadevi opr. št. I Pd 1379/2010 vseboval zahtevek, da tožena stranka tožniku zagotovi vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Tožena stranka je navajala, da ugotovitveni zahtevek ne odpira poti za morebitni kasnejši dajatveni zahtevek, torej tožnik morebitni odškodninski zahtevek napačno veže na zatrjevano posledico oziroma škodo (bolezen). Zahtevek na razveljavitev sklepov je oblikovalni zahtevek. Tožnik je bil v času od 15. 7. 2008 dalje dolžan hoditi na delo v Ljubljani, kot je bilo navedeno v sklepu o predčasnemu odpoklicu. Pritožba ni zadržala njegove izvršitve, tako je šlo za njegovo samovoljo.

Tožnik podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je v konkretnem delovnem sporu sodišče dne 21. 1. 2009 s sklepom predmetni postopek zaradi onemogočanja dela po pogodbi o zaposlitvi oziroma aneksu za delovno mesto ... v Srbiji, prekinilo do pravnomočnosti zadeve opr. št. I Pd 1926/2008 (zaradi nezakonitosti sklepov predčasnemu odpoklicu tožnika z delovnega mesta ... v Republiki Srbiji njegovi vrnitvi nazaj v Republiko Slovenijo) in sicer zaradi povezanosti obeh zadev in posledične odvisnosti odločitev v konkretnem primeru. Sodišče je v svoji odločitvi izrecno navedlo, da je odločitev tožene stranke o vrnitvi delavca nazaj na delo v Republiko Slovenijo nezakonita, v posledici nezakonitega sklepa odpoklicu. S pravnomočno sodbo Pdp 207/2011 v zvezi z I Pd 1379/2010 so tožniku za obdobje do dejanskega prenehanja delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi priznane vse za nazaj priznane pravice iz delovnega razmerja. S pravnomočno ugotovitvijo nezakonitosti sklepa o predčasnem odpoklicu z dne 9. 6. 2008 je bilo rešeno predhodno vprašanje, od katerega je bila odvisna odločitev v predmetni zadevi. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem (ugodilnem delu) v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče v predmetni zadevi vpogledalo v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili tožeča in tožena stranka ter sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pd 1379/2010 z dne 14. 1. 2011 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 207/2011 z dne 21. 4. 2011, pri čemer je ugotoviti, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi tožbenemu zahtevku tožnika v pretežnem delu ugodilo in razveljavilo sklepe tožene stranke z dne 22. 4. 2008 in z dne 29. 7. 2008 in sklep Komisije za pritožbe z delovnega razmerja z dne 27. 8. 2009. Sodišče je tudi odločilo, da se ugotovi, da je tožena stranka tožniku v času od 15. 7. 2008 do 26. 8. 2008 nezakonito preprečevala opravljanje del in mu onemogočala dostop v prostore V. v Beogradu, mu onemogočila dostop do ISTP ter tudi izključila službeni mobilni telefon.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 1. 2009 prekinilo predmetni postopek do pravnomočnosti zadeve opr. št. I Pd 1626/2008, v kateri je tožnik izpodbijal sklep o odpoklicu z V.. Postopek je bil v zadevi odpoklica pravnomočno zaključen s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 207/2011 z dne 21. 4. 2011, s katero je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani (ugodilni) del sodbe sodišča prve stopnje, ki je sicer razveljavilo sklep tožene stranke in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja ter toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku za čas od 14. 7. 2008 do dne prenehanja delovnega razmerja po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, skladno s pogodbo o zaposlitvi z dne 9. 10. 2006 in pripadajočimi aneksi zagotoviti vse pravice in obveznosti z delovnega razmerja, ki bi tožniku šle ob odsotnosti izpodbijanih nezakonitih sklepov in mu obračunati in izplačati razliko v plači med plačo, ki jo je tožnik prejemal in plačo, ki bi mu pripadala, če ne bi bilo nezakonitih sklepov. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je tožnik v pravdi glede odpoklica z delovnega mesta ... v Republiki Srbiji v pretežnem delu uspel, tožena stranka zoper navedeno odločitev tudi ni vložila revizije, kot to izhaja iz sodnega vpisnika sodišča. Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepov tožene stranke z dne 22. 7. 2008 in z dne 29. 7. 2008 ter sklepa Komisije za pritožbe z dne 27. 7. 2008, ki jih je sodišče prve stopnje razveljavilo, pri čemer je tožena stranka s sklepom z dne 22. 7. 2008 odločala o zahtevi za odpravo kršitve pravice iz delovnega razmerja, ko je tožnik zahteval, da mu tožena stranka omogoči opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. S sklepom z dne 29. 7. 2008 pa je tožena stranka odločila, da tožniku preneha upravičenost do uporabe službenega mobilnega telefona, ter da je le ta dolžen vrniti telefon strokovni službi z dnem dokončnosti tega sklepa.

Ob navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba tožene stranke glede ugotovitvenega zahtevka v točki 2 izreka utemeljena, pri čemer pritožbeno sodišče navaja, da ZPP v 181. členu, ki ureja ugotovitveno tožbo določa, da tožnik lahko s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost ali nepristnost kakšne listine, pri čemer se takšna tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožnik pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožnik kakšno drugo pravno korist odložitve takšne tožbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožba v delu, da se ugotovi, da je tožena stranka tožniku v času od 15. 7. 2008 do 26. 8. 2008 nezakonito preprečevala opravljanje del in nalog tožnika, ko mu je onemogočala dostop v prostore V. v Beogradu, ni dopustna, ker ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstev. Tožnik je imel pravico takoj, ko je prišlo do preprečevanja opravljanja del, vložiti dajatveno tožbo z eventualnim odškodninskim zahtevkom, seveda pa bi v takšnem primeru moralo sodišče preden bi tožniku dosodilo morebitno odškodnino (bolezen) ugotoviti, ali je tožena stranka tožnika nezakonito odpoklicala z delovnega mesta v Beogradu in ugotoviti, ali je tožnik uspel s tožbenimi zahtevki na razveljavitev sklepov tožene stranke. Tožnik je v točki 1 izreka zahteval razveljavitev sklepov, navedeno pa pomeni, da je dejansko tožena stranka tožniku, v času od 15. 7. 2008 do 26. 8. 2008, nezakonito preprečevala opravljanje del, ko mu je preprečevala opravljanje del in nalog in onemogočala dostop v prostore V. v Beogradu in mu dne 25. 7. 2008 tudi onemogočila dostop do ISTP ter dne 29.7.2008 izklopila službeni mobilni telefon. Vendar navedena ugotovitev sodi v obrazložitev sodbe, ne pa v izrek sodbe.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sicer v 2. točki, tako da je tožbo v tem delu zavrglo, v preostalem pa pritožbo tožene stranke zoper ugodilni del sodbe kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v tem delu.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj le ta ni prispeval k rešitvi spora. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.