Up-249/00

5. 3. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 5. marca 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 179/2000 z dne 6. 6. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. P 437/99 z dne 5. 1. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče prve stopnje je v motenjski pravdi zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se toženi stranki v pravdi naložilo, da ustavnemu pritožniku izroči ključe poslovnega lokala in mu omogoči nemoteno izvrševanje dejavnosti prodaje hrane in pijače, ker predlagatelj ni uspel dokazati nevarnosti nastanka nenadomestljive škode. Sodišče druge stopnje je pritožbo iz enakega razloga zavrnilo. Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da sta odločitvi sodišč nenavadni, v nasprotju z običajno sodno prakso in v nasprotju z zakonsko ureditvijo, ker dopuščata samovoljo in ne upoštevata pravnega pravila, da je posest možno pridobiti le na zakonit način in ne s silo. S tem naj bi mu sodišča kršila pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

2.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanima sklepoma kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijana sklepa ni uspel, še ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Za kršitev te pravice bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno. Tega izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati. V konkretnem primeru tudi ni bilo mogoče ugotoviti, da bi bila katera od strank neenakopravno obravnavana v primerjavi z drugo niti da bi odločitev sodišča odstopala od ustaljene sodne prakse, zato je Ustavno sodišče ugotovilo, da pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) ni bila kršena.

3.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

4.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata:

dr. Lojze Ude