Jedro

V tem upravnem sporu je vloženo tožbo zoper izpodbijano odločbo treba zavreči, četudi bi se štelo, da je bila izpodbijana odločba tožniku (po pooblaščencu) vročena šele 29. 5. 2023, saj bi bila ob takšnem stališču dne 17. 5. 2023 vložena tožba zoper navedeno odločbo vložena preuranjeno, tudi takšno tožbo pa je po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 treba zavreči. Rok za tožbo prične teči z vročitvijo upravnega akta, tožbo pa je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Kolikor je tožba vložena pred vročitvijo odločbe, je preuranjena, ne glede na to, ali je bila stranka na drug način že seznanjena z njeno vsebino (tako Vrhovno sodišče v sklepu I Up 52/2018 z dne 20. 6. 2018).

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je po svojem pooblaščencu, odvetniku A. A. na Upravno sodišče RS dne 17. 5. 2023 priporočeno po pošti vložil tožbo v upravnem sporu, s katero je izpodbijal dva upravna akta: odločbo Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 803/2022 z dne 30. 3. 2023 (v nadaljevanju tudi: izpodbijana odločba) in sklep Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 329/2023 z dne 18. 4. 2023. Z izpodbijano odločbo Bpp 803/2022 z dne 30. 3. 2023 je toženka odločila, da tožniku preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) na podlagi odločbe Bpp 803/2022 z dne 23. 11. 2022, in sicer z dnem 30. 3. 2023, da se s tem dnem odvetnik A. A. razreši kot izvajalec BPP in da mora v roku 15 dni vrniti napotnico. S sklepom Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 329/2023 z dne 18. 4. 2023 pa je bila zavržena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 71119/2022. V tožbi je tožnik med drugim navedel, da izpodbijana odločba po pošti ni bila vročena njegovemu zagovorniku. Sodišču je predlagal, da izpodbijana upravna akta odpravi in odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje in kot oprostitev stroškov sodnega postopka, oziroma podrejeno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje toženki, kot izvajalca BPP pa se določi odvetnika A. A. Tožnik je tudi zahteval, da mu toženka povrne stroške upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tukajšnje sodišče je s sklepom III U 66/2023-6 z dne 6. 6. 2023 postopek razdružilo tako, da se v tem upravnem sporu, vodenem pod št. III U 66/2023, odloča o tožbi zoper odločbo Bpp 803/2022 z dne 30. 3. 2023, v upravnem sporu, vodenem pod št. III U 74/2023, pa o tožbi zoper sklep Bpp 329/2023 z dne 18. 4. 2023. 3. Toženka odgovora na tožbo v tem upravnem sporu ni podala, sodišču pa je predložila upravni spis zadeve Bpp 803/2022. **K I. točki izreka:**

4. Sodišče lahko tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene procesne predpostavke, ki jih za to določa zakon.

5. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Če sodišče ugotovi, da je tožba vložena prepozno ali prezgodaj, jo s sklepom zavrže (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Na te razloge mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

6. Po prejemu upravnega spisa zadeve je sodišče ugotovilo, da je bila izpodbijana odločba Bpp 803/2022 z dne 30. 3. 2023 vročena odvetniku A. A. osebno pri toženki dne 30. 3. 2023 (pri čemer je treba povedati, da ji je bilo v zadevi Bpp 803/2022 že predhodno predloženo s strani tožnika navedenemu odvetniku dne 18. 11. 2022 dano splošno pooblastilo za zastopanje), kar je v upravnem spisu izkazano z vročilnico, na kateri je lastnoročen odvetnikov podpis. Nato je bila izpodbijana odločba dne 31. 3. 2023 vročena tudi neposredno samemu tožniku (v ZPKZ Koper), kar je prav tako izkazano s podpisano vročilnico.

7. Po zaprosilu odvetnika, poslanem toženki po elektronski pošti 2. 4. 2023, naj se mu „sklep“ o razrešitvi pošlje po elektronski pošti oziroma naj se mu naslednjega dne pri toženki izroči kopija sklepa, ker je nima oziroma se je ta sklep izgubil, ter njegovem ponovnem zaprosilu z dne 17. 5. 2023, da se mu „sklep“ o razrešitvi Bpp 803/2022 ponovno pošlje, saj ga po pošti še ni prejel, je toženka izpodbijano odločbo odvetniku ponovno poslala po pošti v vednost (kar je, kot izhaja iz vročilnice v upravnem spisu, prejel 29. 5. 2023).

8. Sodišče je z navedenimi ugotovitvami seznanilo tožnika po pooblaščencu z dopisom III U 66/2023-8 z dne 19. 6. 2023, ki mu je priložilo kopije vročilnic o vročitvi izpodbijane odločbe odvetniku A. A. (vročitev dne 30. 3. 2023) in neposredno tožniku (vročeno 31. 3. 2023) ter poštne vročilnice o ponovnem posredovanju izpodbijane odločbe odvetniku A. A. v vednost (prejeto 29. 5. 2023). Pojasnilo je, da je upoštevajoč opisano vročitev izpodbijane odločbe že v marcu 2023, dne 17. 5. 2023 priporočeno po pošti vložena tožba zoper izpodbijano odločbo vložena prepozno, saj je vložena po poteku zakonskega 30-dnevnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1, zato jo mora sodišče zavreči. Kot je bilo še pojasnjeno, je treba odločitev o zavrženju tožbe zoper izpodbijano odločbo v tem upravnem sporu sprejeti, četudi bi se štelo, da je toženka izpodbijano odločbo tožniku po pooblaščencu vročila šele 29. 5. 2023, saj bi bila ob takšnem stališču dne 17. 5. 2023 vložena tožba zoper navedeno odločbo vložena preuranjeno, takšno tožbo pa mora sodišče po že citirani 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. Tožniku je sodišče omogočilo, da se o navedenem pisno izjavi.

9. Tožnik, ki mu je bil dopis III U 66/2023-8 po pooblaščencu vročen 20. 6. 2023, se je odzval z dne 23. 6. 2023 poslano vlogo. V njej glede vročanja izpodbijane odločbe pojasnjuje, da je bila tožniku vročena 30. 3. 2023 (pri čemer ni bila prevedena v njegov jezik in je ni razumel), medtem ko jo je pooblaščenec prejel šele okoli 29. 5. 2023, kot še dodaja, namreč tožnik navedene odločbe po končanem naroku 30. 3. 2023 ni imel med svojo pošto. Ker je bila tožniku samemu izpodbijana odločba vročena že prej, pooblaščencu pa kasneje, meni, da se o tožbi lahko vsebinsko odloči. Za svoje navedbe v tej vlogi tožnik ni predlagal dokazov.

10. Sodišče zgornjim navedbam oziroma stališčem ne more slediti. Kot že rečeno, je iz podpisane vročilnice v spisu Bpp 803/2022 (katere kopija je bila v prilogi dopisa III U 66/2023-8 tudi poslana tožniku po pooblaščencu), razvidno, da je bila izpodbijana odločba dne 30. 3. 2023 vročena odvetniku A. A. Nato je bila 31. 3. 2023 vročena še samemu tožniku, v slovenskem jeziku, kar je skladno s prvim odstavkom 62. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). V tej zvezi sodišče dodaja, da se pravica iz sedmega odstavka 62. člena ZUP ne razteza na vloge, odločbe, sklepe, zapisnike in druga pisanja organa. Sicer pa, kot je bilo že pojasnjeno, je v tem upravnem sporu vloženo tožbo zoper izpodbijano odločbo treba zavreči, četudi bi se štelo, da je bila izpodbijana odločba tožniku (po pooblaščencu) vročena šele 29. 5. 2023, saj bi bila ob takšnem stališču dne 17. 5. 2023 vložena tožba zoper navedeno odločbo vložena preuranjeno, tudi takšno tožbo pa je po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 treba zavreči. Rok za tožbo prične teči z vročitvijo upravnega akta (prvi odstavek 23. člena ZUS-1), tožbo pa je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Kolikor je tožba vložena pred vročitvijo odločbe, je preuranjena, ne glede na to, ali je bila stranka na drug način že seznanjena z njeno vsebino (tako Vrhovno sodišče v sklepu I Up 52/2018 z dne 20. 6. 2018).

11. Glede na vse navedeno je sodišče v tem upravnem sporu vloženo tožbo zoper izpodbijano odločbo zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 12. Sodišče je odločitev o tožbi sprejelo po sodnici posameznici (tretji odstavek 36. člena ZUS-1, v zvezi z drugim odstavkom 25. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu, ZUS-1C), in sicer brez glavne obravnave, ker o tožbi zoper izpodbijano odločbo ni vsebinsko odločalo, ampak je ob preverjanju izpolnjevanja formalnih pogojev za obravnavanje tožbe o njej sprejelo procesno odločitev.

**K II. točki izreka:**

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

14. Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodne takse, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, ker se v tem upravnem sporu že po zakonu, to je šestem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeni praksi, sodna taksa ne plača.