Jedro

Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je treba upoštevati načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti.

Izrek

1. Revizija (mladoletnega tožnika) M. S. se zavrne.

2. Reviziji (tožnika) B. S. in (tožnice) B. M. se delno ugodi in se izpodbijana sodba pritožbenega sodišča spremeni tako, da se zavrne pritožba tožene stranke, kolikor se nanaša na odmero denarnega zadoščenja za duševne bolečine staršev zaradi težke invalidnosti otroka, v preostalem delu pa se revizija zavrne.

3. Odločitev o stroških se pridrži do odločanja sodišča prve stopnje o stroških postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo solidarno zavezalo toženki, da plačata tožnikom odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo v zvezi s hudimi telesnimi poškodbami, ki jih je mladoletni tožnik utrpel v prometni nesreči dne 7.11.1997. Stališče sodišča je bilo, da je mladoletni tožnik upravičen do denarnega zadoščenja za telesne bolečine v znesku 10.000.000 SIT, za strah v znesku 4.000.000 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti v znesku 55.000.000 SIT in za duševne bolečine zaradi skaženosti v znesku 10.000.000 SIT; njegova starša (tožnik in tožnica) pa sta upravičena do plačila denarnega zadoščenja za duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega v znesku 4.000.000 SIT za vsakega. Pri odločanju je sodišče tudi upoštevalo, da sta toženki odškodnino že delno plačali in je bila zato prisojena odškodnina zmanjšana za revalorizirane zneske delnih plačil. 2.Pritožbeno sodišče je (med drugim) v zvezi s pritožbama toženk proti prvostopenjski sodbi znižalo prisojene odškodnine za vse uveljavljane relativno samostojne oblike nepremoženjske škode. Pri odmerjanju denarnega zadoščenja je izhajalo iz stališča, da znaša pravična denarna odškodnina za telesne bolečine mladoletnega tožnika 4.000.000 SIT, za strah 1.000.000 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti 40.000.000 SIT in za duševne bolečine zaradi skaženosti 4.000.000 SIT. Za duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega je tožnikoma, namesto 4.000.000 SIT prisodilo 3.500.000 SIT.

3.Vsi tožniki so vložili revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi "vseh revizijskih razlogov". Revizija se nanaša izključno na neprisojeni del v tožbi zahtevanega denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Mladoletni tožnik naj bi bil s tem v zvezi, namesto prisojenega zneska 36.254.922,39 SIT, upravičen do zneska 87.254.922,39 SIT in zamudnih obresti, upoštevaje da je bila odškodnina delno plačana med pravdo. Stališče tožnika in tožnice (staršev mladoletnega tožnika) je, da sta upravičena do plačila denarnega zadoščenja za duševne bolečine v znesku 5.000.000 SIT (namesto prisojenih 3.500.000 SIT).

4.V reviziji so predvsem podrobno opisane vse telesne poškodbe mladoletnega tožnika in težave, ki jih ima v zvezi s poškodbami. S tem v zvezi naj bi šlo za bistveno hujši odškodninski primer od tistih, ki jih je za primerjavo uporabilo pritožbeno sodišče. Pri odmeri odškodnine tudi ni bilo upoštevano, "da so družbene okoliščine medtem bistveno spremenjene, saj zaradi spremembe družbeno-ekonomskega sistema denar postaja neprimerljivo pomembnejša in neogibnejša vrednota, kot je bil v času oblikovanja sodne prakse, na katero se sklicuje sodba sodišča druge stopnje". Slovenija je pristopila k Evropski uniji, v okviru katere je obvezna poenotena uporaba sodne prakse. Zlasti za primere najhujših poškodb bi bilo treba upoštevati enotno prakso sodišč v Evropski uniji, zaradi česar bi bilo treba ustrezno poizvedovati pri pristojnem sodišču Evropske unije. Da je Slovenija že sprejela prakso višjih odškodnin za nepremoženjsko škodo, naj bi izhajalo tudi iz povišanja minimalnih zavarovalnih vsot za poškodbe oseb v prometu. V dopolnitvi revizije je poudarjeno, da je imel mladoletni tožnik dne 29.3.2005 epileptični napad.

5.Denarno zadoščenje, ki je bilo prisojeno tožnikoma za duševne bolečine zaradi težke invalidnosti njunega otroka je predstavljalo približno 21 plač. Stališče tožnika in tožnice s tem v zvezi je, da jima je bila določena nižja odškodnina od tistih, ki so bile prisojene v podobnih odškodninskih primerih.

6.Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženkama, na revizijo pa je odgovorila druga toženka.

7.Revizija mladoletnega tožnika ni utemeljena, revizija njegovih staršev (tožnika in tožnice) pa je delno utemeljena.

8.Revizija se lahko vloži le zaradi nekaterih (ustrezno konkretiziranih) bistvenih procesih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava(1); ni pa je mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(2). Revizijske trditve o procesnih kršitvah niso konkretizirane in je zato revizijsko sodišče pri odločanju o tem, ali je pritožbeno sodišče pri odmeri denarnega zadoščenja pravilno uporabilo materialno pravo, vezano na ugotovitev tistih relevantnih dejstev, ki predstavljajo podlago odločitve pritožbenega sodišča. 9.Glede na čas nastanka odškodninskega razmerja (leto 1997) je treba višino denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo presojati v skladu z določbo 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. V reviziji poudarjena okoliščina, da je Slovenija od leta 2004 članica Evropske unije (kar naj bi vplivalo na višino odmerjenih odškodnin), že iz tega razloga ni pomembna pri odločanju, ali je bila morda tožnikom prisojena prenizka odškodnina. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti (zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanjo). Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (enaki primeri se morajo obravnavati enako, različni pa različno).

10.Relevantna dejstva v zvezi z odmero denarnega zadoščenja za mladoletnega tožnika so navedena na peti, šesti, sedmi, osmi in deveti strani sodbe prvostopenjskega sodišča, pri čemer drugačnih revizijskih trditev o dejstvih ni mogoče upoštevati(3). Tudi po oceni revizijskega sodišča pritožbeno sodišče mladoletnemu tožniku ni prisodilo prenizke odškodnine za nepremoženjsko škodo. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine (4.000.000 SIT), strah (1.000.000 SIT), duševne bolečine zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti (40.000.000 SIT) in duševne bolečine zaradi skaženosti (4.000.000 SIT) sta bili ustrezno upoštevani tako načelo individualizacije višine odškodnine kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine denarnega zadoščenja. Tudi glede skupne odmere denarnega zadoščenja prisojena odškodnina ne odstopa bistveno od povprečja odškodnin za izjemno hude odškodninske primere (pritožbeno sodišče je mladoletnemu tožniku odmerilo odškodnino v višini 299,08 povprečnih neto plač, povprečna odškodnina za izjemno hude odškodninske primere pa znaša 301 povprečno neto plačo(4)). Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče ni posegalo v višino prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo mladoletnega tožnika.

11.Pri presoji, ali je pritožbeno sodišče tožnikoma odmerilo zadostno denarno zadoščenje za duševne bolečine (zaradi hude invalidnosti otroka), je revizijsko sodišče vezano na relevantna dejstva, ki so razvidna iz opisa na enajsti in dvanajsti strani prvostopenjske sodbe. Ob upoštevanju obeh temeljnih načel za odmero odškodnine se izkaže, da je pritožbeno sodišče neutemeljeno znižalo denarno zadoščenje, ki ga je tožnikoma prisodilo prvostopenjsko sodišče. Revizijsko sodišče je zato odločilo, da znaša odškodnina za duševne bolečine otrokovih staršev toliko, kot je določilo sodišče prve stopnje (16.691,70 EUR - prej 4.000.000 SIT). Tako odmerjena odškodnina ni prenizka glede na navedene odškodninske kriterije in določbe 201. člena ZOR. Glede odmere pripadajočih zakonskih zamudnih obresti je treba upoštevati, da je pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbo obeh tožnikov proti prvostopenjski sodbi spremenilo tek obresti in je treba zato navedeno spremembo upoštevati pri obračunu obresti(5).

12.Revizijsko sodišče je o reviziji mladoletnega tožnika odločilo na podlagi 378. člena, o reviziji ostalih tožnikov pa je odločilo na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je v celoti razveljavilo stroškovno odločbo sodišča prve stopnje(6), o stroških postopka pa prvostopenjsko sodišče še ni ponovno odločalo. Pri odločanju o stroških bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi rezultat sojenja na revizijski stopnji.

Op. št. (1): Primerjaj določbe prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbe drugega odstavka 370. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP.Op. št. (4): Primerjaj publikacijo avtorjev mag. Dunje Janek Pensa, Božene Novak, Mojce Smrekar Tomelj in Zvoneta Strajnerja, Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV Založba, Ljubljana, 2001, stran 760. Op. št. (5): Glej 3. alinejo drugega odstavka izreka odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 222/2005 z dne 2.2.2005. Op. št. (6): Glej 5. alinejo drugega odstavka izreka odločbe pritožbenega sodišča.