Jedro

Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločbo MNZ, Policija, št. 092-1269/2022/22 (285-18) z dne 25. 10. 2023 in v postopku pred Informacijskim pooblaščencem. Ni dvoma torej o tem, da je tožnik prošnjo vložil na dodelitev BPP v upravnem postopku. Že to dejstvo potrjuje pravilnost zaključka organa za BPP, tj. da za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem postopku zakon dodelitve BPP ne dopušča oziroma ne omogoča.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče RS v Ljubljani (organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), Policija, št. 092-1269/2022/22 (285-18) z dne 25. 10. 2023, ter pravnega svetovanja in zastopanja v nadaljnjem pritožbenem postopku pred Informacijskim pooblaščencem.

2.V obrazložitvi je organ za BPP navedel, da je tožnik vložil prošnjo za BPP. Ker prošnja ni bila jasna, ga je pozval na njeno dopolnitev. Tožnik je pojasnil, da prosi za pravno svetovanje v upravnem postopku pred Informacijskim pooblaščencem in, da je že bila vložena pritožba zoper zgoraj citirani sklep MNZ z dne 25. 10. 2023. Organ je, sklicujoč se na 1. in 7. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ugotovil, da se prošnja tožnika nanaša na dodelitev BPP v upravnem postopku, ki glede na določbe ZBPP ni mogoča. V tem postopku ne gre za uresničevanje pravice do sodnega varstva. Odločba je bila izdana v zvezi z zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki po Zakonu o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (drugi odstavek 25. člena v zvezi s 16. točko 4. člena). Po ZBPP je prosilec lahko upravičen do BPP, ko mu je v upravnem postopku izdan dokončni posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu kot sodnemu postopku oziroma pod pogoji zaradi molka organa po 28. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Organ je zato tožnikovo prošnjo zavrnil (37. člen ZBPP).

3.Tožnik je v tožbi navedel, da je odločitev nepravilna, nezakonita in neustavna. Toženka ni uporabila določb ZBPP, ki govorijo o pomenu zunajsodnega reševanja sporov. 7. člena ZBPP ni mogoče tolmačiti popolnoma rigidno na način, da se BPP lahko dodeli zgolj za strogo formalno gledano sodne postopke, saj bi takšna razlaga upravnih postopkov pomenila omejitev pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Gre dejansko za vprašanje dostopa do sodnega varstva, ki je v tem primeru omejeno s strani organa, ki odloča o BPP. To je nedopustno. Tako tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice. Rezultat v predhodnem upravnem postopku je bistveno vplival na poznejši potencialni sodni spor, zato je vsakršna omejitev pri dostopu do pravnega zastopanja v upravnem postopku bistveno vplivala na kasnejšo (uspešno) zastopanje v sodnem postopku. Posamezniku so bile tako odrečene osnovne pravice. Podlaga za nadaljnji postopek se bo oblikovala že v predhodnem upravnem postopku, saj bo razkrito dejansko stanje, o katerem se bo odločalo v kasnejšem upravnem sporu, kar je pomembno z vidika odločanja sodišča o vseh vprašanjih upravnega spora v skladu z materialnopravnim načelom. Možnosti za uspeh v upravnem sporu ter dejanska uresničitev pravice do sodnega varstva, pravnega sredstva in enakega varstva pravic je tako lahko zagotovljena zgolj in izključno, če je pravno zastopanje zagotovljeno že na stopnji izvensodnega postopka, pred sprožitvijo upravnega spora. Dejanja, izvedena v upravnem postopku, lahko predhodno determinirajo nadaljnji potek in izničijo možnost uspeha v potencialnem upravnem sporu. To je še posebej relevantno v tem primeru, ko je tožnik tujec, ki ne govori slovenskega jezika in je zato še bolj ranljiv ter potreben pravne pomoči tudi v izvensodnem predhodnem upravnem postopku. Nič manj pomembno je to, da gre za materijo, ki je v vzročni zvezi s kazenskim postopkom, ki teče zoper tožnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani, XX K 25329/2021, in v končni posledici močno vpliva na vprašanje zakonitosti pridobljenih dokazov s strani policije. Od uspešnega pravnega sredstva pred Informacijskim pooblaščencem bo v veliki meri odvisno, ali bo predlog za izločitev dokazov, uveljavljen v kazenskem postopku, uspešen.

4.Če bi vzdržalo stališče toženke, bi to pomenilo, da so osebe s slabšim premoženjskim stanjem, zaradi katerega bi bile sicer kasneje v upravnem sporu upravičene do BPP, poleg tega pa še tujci in brez pravnega znanja, v bistveno slabšem pravnem položaju kot osebe, katerih premoženjsko stanje jim omogoča, da si že v tej fazi postopka zagotovijo pravno svetovanje in zastopanje. Ker faza upravnega postopka determinira fazo upravnega spora, je nemogoče zagotoviti popolno in dejansko uresničitev pravice dostopa do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, brez pa bi bil zagotovljen dostop do pravnega svetovanja in zastopanja v fazi upravnega postopka. Pri tem gre za nedovoljeno obliko diskriminacije, kar predstavlja kršitev 14. člena Ustave RS. Tožnik je predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

5.Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

Odločitev sodišča

K I. točki izreka:

6.Tožba ni utemeljena.

7.V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa za BPP o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP, ki jo je organ sprejel na podlagi 1. in 7. člena ZBPP, po tem, ko je ugotovil, da tožnik vlaga prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem (pritožbenem) postopku.

8.Kot izhaja iz 1. člena ZBPP, je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek). Za sodno varstvo po tem zakonu se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (drugi odstavek). Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu pomeni pravico upravičenke oziroma upravičenca (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (tretji odstavek). Vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči in je v spornem razmerju, si mora prizadevati, da se sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu (četrti odstavek).

9.Po prvem odstavku 7. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

10.Med strankama ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločbo MNZ, Policija, št. 092-1269/2022/22 (285-18) z dne 25. 10. 2023 (ki je bila medtem tudi že vložena, kot izhaja iz pojasnila tožnika med razlogi izpodbijane odločbe - op. sod.) in v postopku pred Informacijskim pooblaščencem. Ni dvoma torej o tem, da je tožnik prošnjo vložil na dodelitev BPP v upravnem postopku. Že to dejstvo potrjuje pravilnost zaključka organa za BPP, tj. da za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem postopku zakon dodelitve BPP ne dopušča oziroma ne omogoča.

11.Enako kot organ za BPP tudi sodišče, izhajajoč iz 1. ter 7. člena ZBPP, citiranih zgoraj, poudarja, da je namen ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva. S tem zakonom (tj. ZBPP) je bilo tako celovito in samostojno rešeno vprašanje oziroma način, ki je omogočil dostop do sodnega varstva vsem, tudi tistim slojem prebivalstva, ki brez škode za svoj ekonomski in in socialni položaj tega ne bi mogli uresničiti. Pravica do BPP po tem zakonu velja le za postopek pred sodišči, kot tudi v postopkih za izvensodno poravnavanje sporov, ki je urejeno z zakonom (glej prvi odstavek 7. člena ZBPP). Navedeno izhaja tudi iz predloga zakona1, kot tudi iz ustaljene sodne prakse2. BPP torej ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje in zastopanje pri dejanjih, ki niso neposredno vezana na postopke pred sodišči oziroma na zakonsko določene postopke za izvensodno poravnavanje sporov pred pristojnimi organi, institucijami ali osebami.

12.Upravni postopek je samostojni postopek, v katerem se odloča o upravnih zadevah (2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP) po pravilih upravnega postopka (1. člen ZUP) in se zaključi z izdajo dokončnega upravnega akta (224. člen ZUP). Možnost, da se zoper posamični upravni akt (ki mora biti dokončen - 2. člen ZUS-1) vloži tožba v upravnem sporu, ki je sodni postopek, pa ne vzpostavi neposredne vezanosti upravnega postopka na ta sodni postopek oziroma ne predstavlja izvensodnega poravnavanja spora v okviru sodnega postopka, kot to razlaga tožnik, zaradi česar bi moral po mnenju tožnika organ za BPP določbe ZBPP tolmačiti na način, da se mu dodeli BPP tudi za upravni postopek. Če bi organ za BPP tako ravnal, bi s tem kršil zakon. Na drugačno odločitev zato ne morejo vplivati navedbe o vplivu rezultata upravnega postopka (v katerem se ugotavlja dejansko stanje) na potencialni upravni spor, saj gre še vedno za postopek, ki ne sodi med postopke, za katere je ZBPP predvidel možnosti dodelitve BPP pod (v ZBPP) določenimi pogoji.

13.Tožnik uveljavlja še vezanost pritožbenega postopka pred Informacijskim pooblaščencem s kazenskim postopkom, ki teče zoper tožnika pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, XX K 25329/2021, kot okoliščino, ki bi morala biti upoštevana v tem primeru (tožnik namreč zatrjuje, da je od uspešnega pravnega sredstva pri Informacijskem pooblaščencu odvisen uspeh predloga za izločitev dokazov v omenjenem kazenskem postopku). Tudi s tem očitkom tožnik ne more uspeti, saj ZBPP ne določa nikakršnih izjem s tem v zvezi (da bi npr. določil tovrstno ali smiselno podobno navezno okoliščino kot razlog za dodelitev BPP tudi v upravnem postopku) oziroma tega tožnik niti ne zatrjuje.

14.In ker je organ za BPP pravilno uporabil ZBPP, tožniku zato tudi niso bile kršene pravice do procesnih jamstev iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS, kot tudi ne pravica iz 14. člena3 Ustave RS.

15.Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je izpodbijani akt zakonit in ker hkrati ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16.O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem postopku) med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

17.Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Poročevalec k ZBPP, EPA 1301 - II - hitri postopek;

2Npr. sodbe Upravnega sodišča RS, I U 1564/2021 z dne 26. 1. 2022, I U 1423/2019 z dne 15. 1. 2020, I U 362/2019 z dne 14. 3. 2019, I U 451/2018 z dne 20. 3. 2018;

322. člen (enako varstvo pravic), 23. člen (pravica do sodnega varstva), 25. člen (pravica do pravnega sredstva), 14. člen (enakost pred zakonom).

-------------------------------

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 7, 7/1

Pridruženi dokumenti:

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.